1
.
p red n aštev an jem posameznih stv ari ali točk v odstavku,
n.
pr.:, Treba je bilo še sto reči: piščalke iz vrbe
,
strelice za lok
,
opisati
pastirsko palico
,
da je bila modrasasto lisasta. Imel je tri sinove: Dimi­
trija
,
Vasilija in Ivana.
2.
po p rip ra v lja jo č ih stavkih, k a d a r je izrek, ki se napoveduje,
zvezan z njim b rez veznika, n. pr.:
Vprašam vas: ali veste
,
kaj je
skrb? Ptič na veji se ti smeje: jaz sem pred teboj na sveti! In kot
bila je bela njena roka
,
spoznal sem jo
ime ji je: Bolest
.
Glej to
drevo: za usodo n it ne vpraša, a veino se bori za svoj nam en
. . .
Narod
vas bo preskušal kakor vrče lončar: ne zvoniš mi, ne poješ
,
nisi m i
ognja prestal, v peči, vrč
,
si p oeil
proč med črepinje, črep!
3.
po napovednem stavku p red prem im ali dobesednim go­
vorom:
Ženska je vprašala: „Kaj bi radi?"
Neznanec je vprašal:
Je oče doma?" Ženska je odvrnila: „Ne, mislim pa, da kmalu pride.
Kar noter stopite!"
V takem p rim e ru pišemo za dvopičjem z veliko
začetnico (gl. § 3).
4.
sredi mnogočlenske periode, da se loči p ro re k od po rek a:
Ko bi se sklicali narodi pred sodni stol, naj se izkažejo, kako so gospo­
darili z izročenimi talenti; kako se je vsak po svoje udeležil vesoljne
Človeške omike: bi se smel mali slovenski narod brez strahu pokazati
med drugimi z drobno knjigo
,
kateri se pravi: Prešernove poezije.
Pomišljaj
73
P om išljaj (— ) nam rab i:
i . da loči v rin je n i stavek (apozicijo) od celotnega stavka:
S pri­
jateljem
tudi jaz imam prijatelje — sva šla počasi po drevoredu.
Komaj je zatisnil oči
človek bi mislil, da je minila le minuta
se
je zbudil in dan je bil. Neki francoski literat
bogvedi kako je ime
nesrečnežu! — je iznaeel besedo impresionizem.
2.
d a m očneje p o u d a rja n asp ro tje:
Rastel sem in dorastel
spoznanja ni bilo. Nisem videla
ampak pravijo
.
Jezik lepo govori
prazno je tvoje srce. Smej se krivici
,
p lju j ji v obraz
krivica ostane!
Pa da je sam berač nad berači
skorje kruha mi ne bo odrekel!
Im eli smo jih
dali smo jih vam. Živeti
umreti je usoda naša.
Glej, rojstvo
smrt, en pomišljaj je vmes.
3.
k ad a r hočemo kako besedo ali m isel posebej poud ariti:
Pri­
jatelj — to je beseda vseh besed. Skrb
to je vse trpljenje življenja.
Hej oblaki preko polja
kam? Pisana procesija vas je
kdo bi vas
preštel, kdo bi vam vedel imena? Srce, željno lepote, oko, nepokvarjeno
ter za lepoto sprejemljivo
to je vse, česar je treba Človeku, da spozna
umetnost ter jo uživa.
60