4
.
da izrečeni m isli dod aja razlago z ok rajšan o prim ero, elip ­
tičnim stavkom :
Imeli smo ljudi
v poljani cvet
,
imeli smo jih
vrhu gore hrast. Čez goro
svetel konj
je planil zarje val.
5.
da nak aže neizrečeno m isel:
Takoj tiho, le ne
—!
mislile
,
da sem
— ?
Ti si izmed tistih
—.
Tisti večer
—.
Braiti
bi povedala
,
pa —. V ta k ih p rim erih nam rab ijo včasih tudi tri p ik e (. . . ) .
Včasih stavimo nam esto pom išljaja tudi vejico, zlasti v p ri­
m erih pod i.
Vezaj
Vezaj (-) stavimo:
1
.
n a koncu vrste, k a d a r razzlogujemo besedo (gl. § 50);
2
.
med dve različni besedi, ki pa sta stvarno ali preneseno
tesno povezani:
proga Ljubljana-Trst, Šamac-Sarajevo; Wolf-PleterŠni
-
kov slovar; slovensko-ruski slovar, rusko-slovenski slovar; volk-glad;
pesem-molitev prevrača se v kletev, spi car-ponos; prezirljivo-ponosno
je eel mimo, trpko-žalosten, žolto-rdeč
,
Črno-belo
ipd.;
3.
za členkom le, čp je p red kazalnim zaimkom ali prislovom :
le-td, le-to, le-tega
,
le-temu
,
ie-te ,
le-oni, le-ona
,
le-ono, le-onega, le­
onemu, le-on im ; le-sem, le-tam, le-tu
ipd.;
toda: tale, tole,
tile, tehle
,
tegale
,
onile, onale, onole,
onimle,
takle
,
takole
,
tamle, tule
,
sedajle
,
todle, iele,
vendarle
,
prejle; jeli
,
jelite, toda ka-li;
4.
med sestavna dela zloženk, če je p rv i del značka (številka
ali črka), drugi pa s črkam i pisana beseda, n. pr.:
25-
letnica, 40-dnevni
post, 24-urna seja, 35-minutna zamuda, 48-kilometrska proga
,
12-
kratna
premoč.
Gl. § 57, 7.
D-dur
[
de d u r], g-mol [ge mol),
a-jevski, b-jevski
[
bejeuski] znak,
i-jevske osnove
,
r-ov [e rov] znak itd.
N arekov aj
N arekov aj („ “) nam rab i:
75
i . da zaznam uje prem i ali dobesedni govor: I n sto in sto
glasov
grmi: „Rešitelj Jefte naj živi!" Čul sem vdovice jok: „Moj Mate
,
jo,
moj Mate!"
Kaj se me
dotikaš?“ je vzkliknil Jernej
. —
N
e brani se,
Jernej
,
ne brani se
pravici!
"
je re kel mladi
sodnik. —
Hlapec v a š ,“
odgovori sodnik
, „
ni ubit.“ V tak ih p rim erih stavimo drug i n are k o v aj
zm eraj za ločilom.
2
.
da posebej označujemo posamezne besede ali stavke kot n a ­
slove ali jim dajem o prav določen pomen: „
Partizanka"
je
priplula
zgodaj zjutraj v luko.
Preporodovci"
so se zbrali
sredi gozda. Divji
petelin jame „skrtati", potem „poči" in
prevrže
in
nazadnje
za
brusi",
51