S
kraticam i tud i ne moremo delati zloženk in izvedenk; zato
ne moremo pisati, n. pr.:
m-drva
namesto
m etrska drva
,
l-steklenica
za
litrska steklenica
,
LZ-ov urednik
namesto
urednik LZ;
tako pišemo
redno le:
vlada FLRJ
,
organi LRS, seja CK, pisarna KLO
,
organizacija
LŠM
,
odbor AFŽ
in beremo po zgornjih pravilih, ne pa:
FLRJ vlada
,
AFŽ odbor
,
AFŽ-odbor
,
KLO-pisarna
ipd.
Navodila za zborno izreko
78
Zborna ali k n již n a izrek a v e lja za govor p red javno stjo : šola,
gledališče, radio, p red av an ja, govori, recitacije, vsako b ra n je naglas,
p etje, film, gramofonske rep roduk cije itd., tam je skrbno paziti na
p ravilno izreko. N ekaj drugega je pogovorni (konverzacijske jezik,
v sakd an ji govor in pogovor knjižno izobraženih ljudi. Pogovorni
jezik sproti n a sta ja in se stalno razv ija, zan j še ni povsem določenih
pravil. Značilne pa so zan j m anj izrazita a rtik u la c ija nasploh in
vse tiste glasovne spremembe, ki jih povzroča neskrbna govorica,
tako predvsem n a s ta ja n je n ejasn ih samoglasnikov (redukcija), n. pr.
[
reku, teku, šu, hotu] itd.; sem štejemo tudi k ratk o obliko nedoloč­
n ik a brez končnega -i, ki ima p ri n ek aterih glagolskih skupinah
tudi posebno poudarjev alno obliko, n. pr. [hodit, prosit, kupova t].
Na od ru se pogovorni jezik u p o rab lja tako k ak o r narečje, nam reč
le ted aj, k ad a r to zahteva posebna situ acija d e ja n ja in vloga oseb.
79
Samoglasniki v zbornem govoru so ali poud arjen i ali nepoud ar­
jeni. P oud arjen i samoglasniki so ali dolgi ali k ratk i, edino polglasnik
ə, pisan s črko
e
,
je vedno k ratek . N epoudarjeni samoglasniki so
vedno k ratk i.
P ri p oud arjen ih samoglasnikih p a je razlikovati poleg dolžine
ali k račin e še kakovost; ta je pri
e
in o izredno izrazita; tako ima
k n jižn i jezik š i r o k a e in o
(
teta, tepem; noga, bosti)
in o z k a
e in o
(
greh
,
delati; hoja
,
grmovje).
Široke samoglasnike označujemo
s s t r e š i c o
ozke z o s t r i v c e m ' .
K ratko pou d arjen i samoglasniki so vsi odprti, široki; označu­
jemo jih s k r a t i v c e m '
(
pogreb, stror);
le e in o sta v posebnih
legah tudi ozka.
N epoudarjeni samoglasniki so p rav tako povečini široki; na
njihovo kakovost ni tre b a posebej paziti; zato jih tudi posebej ne
označujemo, čeprav so v različnih glasovnih legah in v zlogih p red
poudarkom n ek a j ožji.
54