Saara
tn orodje za rezanje ru š
;
n ižati
-
am
ruše rezati
,
r ušan je -a
s
r ušiti -im, r ušil -a -o
in
-
ila -o,
ru šen je -a s, ru šitev -tve
ž,
rušilen -lna -o
[ -
ln-]:
~ e n a­
prave, rušilec -lca
[ -
le-]
m,
ru šev in a -e
ž,
ru šite lj -a m,
rušiteljica -e i , ru šlj iv -iva -o:
~ o kam enje, ru šljivost -i
i
ru ta -e
ž robec:
~ a za na glavo,
r u tica -e
z:
žepna ~
r u ta -e
ž rastlina
;
r u tica -e
ž:
vin­
ska
r u ten -tna -o: ~ o olje
"
ru tin a -e
ž spretnost, umetelnost,
vaja
, "
ru tin ira n -a -o
vajen
ruv a ti
in
rv a ti r ujem (se), ru v a l
-
a -o
in
rv a l -a -o, ruv a n je -a
in
rv a n je -a
s,
ruv a č -a
in
rv ač
-
a
m,
ru v a ča -e
ž snop zrelega
in izruvanega lanu (konoplje),
rv a čast -a -o, ru v a nka -e
ž
pretep
,
prepir
,
rv a n -a na m =
rv a r -ja m
ru žina -e
ž zelena orehova lupina,
oblakovina
,
mn.
ru žine
prazni
stroki stročnic
,
ru žin je -a
s;
r u -
žiti -im
luščiti
,
lupiti, robkali:
~
fižol, grah, zelene orehe, ko­
ruzo, ru žilnica -e
[ -
ln-] ž
rv a ti r ujem
gl.
ruvati
[
žri]
rži
ž
,
rže n - a - o : ~ i cvet
jun ij
,
ržen ica -e i rien a
slama,
rž e n ja k -a m r aen
kruh
,
rže nka
-
e i
neka trava
,
žganje
,
ržišče
-
a s
rženo polje po žetvi
,
ržulja
-
e i
stoklasa,
rža da -e a
soržica
,
rža dec -dca m neka
rastlina
[
povsod po § 81]
s
[
in
es] m neskl. ime črke:
mali s, z ve likim S zaznam u­
jemo v kem iji žveplo
s (pred
samoglasniki in zvenečimi
soglasniki z) predl.
1
.
z rod. po­
meni (v nasprotju s predi,
na
gl. tam), od kod kaj izvira
,
pri­
haja:
s
k o n ja pasti (biti na
konju), zm etati s e n o . z voza
(
seno je na vozu),
s
Koroškega
p riti (biti na K oroškem ); s kon­
ca, s k ra ja (začeti); lju d je s h ri­
bov, pogled z v rh a;
2
.
z orod.
pomeni:
a)
družbo
,
skupnost
,
sovpad:
kdo r se z volkovi p a j­
daši, mora z njim i tu liti; lase
s kožo v red z glave potegniti;
p rid n a gospodinja je s prvim
svitom na nogah; k n jig a s po­
dobam i, žena s košaro; b)
način:
s strahom kam pogledati; c)
sredstvo:
s kolom po glavi, z
besedo bi ga ubil; pisava z ro­
ko; delo z glavo ; griči, ob­
dani z vodo (+od vode); ves
p ro sto r je bil zastavljen s sa­
mim dijaštvom (+ . . . zastav­
ljen samega d ijaštva); dvorana
je bila n abita z radovednim
občinstvom (fradov edn eg a ob­
činstva)
ali:
v dvorani je bilo
nabito radovednega občinstva
s-, z- I.
prvotna predpona pomeni:
1
.
da se kaj s česa od zgoraj dol
premika:
zmetati seno z voza,
sneti klobuk z glave;
2
.
dru­
ženje:
zbrati, zvezati, sniti se,
sp rije ti se; 3.
dela iz nedovršnih
glagolov dovršne:
zgniti, snesti;
pred
s, š, z
in
ž
se rabi še obli­
ka
se-
[
sə-]:
sesesti se, sešteti,
sezidati, sežga ti; II.
obrušeno iz
predpone
iz-: iz b o ljša ti— zbo lj­
šati,
gl. pod
iz-; III.
obrušeno iz
predpone
vz-: stegniti, zbuditi,
splezati na drevo,
gl. tudi
vz-;
IV.
obrušeno iz predpone
raz-:
strg ati obleko, stresati po sobi
S aara -e
ž l. i. reke
,
saarski -a
-
o
[
povsod: sar-]:
~ i pritoki,
~ o ozem lje = Posa rje -a s,
posa rski -a -o