Young
Yorkshire -ra
m i. i. pokr.
[
jorkšər -a],
yorkshirski -a -o
[
jorkšərski]:
~ a pasma
ali
j ork-
širska pasma
Yomig -a
[
jung -a] m pogostno
angl. os. ime
,
Youngov -a -o
[
jungou -ova]:
~ e pesmi, ~ re-
paracijski načrt
z
[
in
ze] m neskl. ime Irke:
mali z, z velikim Z
z
predi, in predpona
z- ("pred ne-
zveneeim i sogl.
s, s-
gl. tam);
pred os. z.
njim , njo, njim a, n ji­
mi
smemo pisati tudi z:
ž njim ,
ž njo, ž njim a, ž njim i
za
predl.
i . z rod. izraža čas
(
kdaj?):
za dne p riti, za m ladih
let, za tu ršk ih vpadov, za (časa)
ce sa rja Avgusta; začasa, za ra­
na,
gl. § 59,
— 2.
s tož. izraža:
a)
predložni predmet (za koga
ali kaj?), ki mu je kaj name-
njeno:
trp eti za koga (za k aj),
delati zase, prositi za koga,
um reti za domovino, b ati se za
k aj, bo jevati se za k aj, tru d iti
se za koga, kup iti k a j za m a­
te r
(
materi);
b)
predmet (za
koga ali kaj?) pri glagolih z dvoj­
nim predmetom v tož.:
p rije ti
koga za r oko, vleči koga za
la se, vp rašati koga za sve t,
prositi koga za k a j
(
česa);
c)
predmet (za koga ali kaj?) za­
menjave:
p rodati blago za b la ­
go, vola za kravo, te rja ti zob
za zob; n ap rav ili k a j za koga
(
namesto koga),
op raviti k a j za
m ater
(
namesto matere);
č)
po­
vedno določilo (za kaj?):
b iti
komu za tovariša
(
tovariš
,
kot
tovariš),
za pričo, imeti koga za
norca, učen jaka, voliti koga za
poslanca, imenovati koga za
učitelja, kupiti k aj za spomin
Ypres -a
[
ipr -a] m l. i. belg. me­
sta
,
yprski -a -o
[
iprski]
Ypsilanti -ja
[
ipsilanti -ja] m os. i.
grš. državnika
,
Ypsilantijev -a -o
Yves -a
[
iv -a] m pogostno franc.
os. i .,
Yvesov -a -o
[
ivou -ova]
Yvon -a
[
ivon -a] m franc. os. i.,
Yvonov -a -o
[
iv onou -ova]
(
kot spomin);
d)
kraj (na vpra­
šanje kam?):
skočil je za plot,
stopil je za zid, sonce gre za
goro, iti za peč; e)
Čas (na vpra­
šanje za kako dolgo?):
odpoto­
val je za mesec dni, za m inuto
je zadrem al, za hip je pomislil,
za zdaj, za dolgo
(
§ 59);
f)
na­
čin in mero v primerjavi (kako?
za koliko?):
za- gotovo je ob ­
ljubil, za trdno vedeti, zares
govoriti, za šalo k a j reči, za
sm rt zboleti, za božjo voljo
prosi; za glavo večji, za pet
le t starejši, za las m anjka, za
silo znati, za sto d in a rjev k u ­
piti, za malo se zdeti, za nič
(
za vse) na svetu ne naredim
tega; g)
vzrok (na vprašanje za­
kaj? čemu?):
za prazno besedo
se ku ja, za vsako m alenkost
vzkipi, p ije za žejo; h)
prilastek
pri sam. (kakšen? kateri?):
p ro š­
n ja za sina, p rijem za roko,
blago za m ater, pot za goro,
oddih za en teden, nož za d i­
nar, beseda za šalo, bolezen za
sm rt, p re p ir za prazen nič, sla­
ma za k lajo , p ija ča za žejo;
v tej zvezi se rabi
za
tudi pred
prislovi in predložnimi določili:
za nazaj, za zm eraj, za veko­
m aj, za na mizo, za na glavo,
za k delu, strašilo za
v
proso,
stolček za pod noge, p regrdo
za v roko; i) +za
pri nedoloč­
niku:
veliko ima (+za) govoriti,
876