§ 2 - 3
15
Govor in pisava
Govorimo jih z mehkim nastavkom, to se pravi, da se začenjajo brez
eksplozije glasivk; če sledita dva samoglasnika drug za drugim, npr.
poapniti
,
oaza
.
se
o
preliva v
a
brez jasno zaznavne meje.
i
1.
i je visok sprednji glas z majhnim razmikom čeljusti:
3
a) pri i so ustnice ozko razasto odprte, sprednji del jezika je vzdignjen
visoko proti trdemu nebu; zven je oster in svetal:
žito
,
zid, čist, sin
,
piti,
njiva,
potiti, popusti
,
ni,
naredi, igra, izba, išče
ipd.; pred r se i zniža skoraj
na stopnjo e : štiri, ozir, tako da je čista rima:
večer
mir;
b)
i
je znatno nižji in širši glas kakor i; v zbornem govoru ohrani
sicer odzvočno osnovo glasu i, vendar brez ostre višine:
ptič, miš, bik
,
psi,
slabič, mladič
;
razloček med i in i izrazito čutimo pri različnih oblikah
iste besede: spi — spi, trp i — trp i; v zbornem govoru nahajamo i le v zad­
njem zlogu. Kratkega i ne smemo daljšati v i
[
°miš],
pa tudi ne krčiti
v
ə [°məš];
c) i brez poudarka izgovarjamo še nekoliko niže kakor i in manj
napeto:
prosim, palica, prineseš
,
vozimo
,
misliti [ °prosəm
,
palca, pərneseš,
vozmo, misəlt].
Nepoudarjeni i smemo spajati s samoglasnikom pred njim v dvo­
glasnik:
[
mora imeti, dete se je rado igralo, mu ima povedati, rad bi imel,
priigral je, zaigram
,
neimenovan, poiskati
,
poimenovanje]
ali pa
[
moraimeti
,
radoigralo
,
muima, rad biimel, priigral je, zaigram, neimenovan, poiskati,
poimenovanje].
2.
Med -i na koncu osnove in domačimi obrazili, ki se začenjajo
s samoglasnikom, zapiramo zev z j : Mali —
Malija, s Šorlijem
,
Minatijev,
Marconija, Verdijev, Galsworthyja, Sullyja
,
Lotijev.
Pri tujkah zeva pred samoglasnikom v pisavi ne zapiramo z
j
(
izjeme
so nekatere udomačene besede), čeprav zaradi mehkega nastavka samo­
glasnikov v izgovoru ni določne meje med samoglasnikoma; tako vezanje
dela slušni vtis vmesnega j :
ii:
aliirati, asociirati
,
variirati;
ie:
abiturient, avdienca, bienale, dieta, hieroglif, higiena
,
kariera,
kvocient, orient, pieteta, polietilen
,
dielektrik, Siena, trieder;
vendar:
Gabrijel, Danijel
,
hijena
;
ia:
amoniak
,
diadem, dialekt
,
dialog, diamant, hiat, Iliada
,
inicialka,
material, olimpiada, ordinariat, plagiat, potencial, socializem, terciar,
teritorialen
;
vendar:
hijacinta, milijarda, tercij alka.
Pomni 1. V priponi -ij a zmeraj zapiramo zev:
akcija, arterija, biblija
,
dele­
gacija, demokracija, divizija, filozofija
,
harmonija, legija
,
materija, mobilije,
avskultacija, genitalije, operacija
.
2.
O priponi -ian, -ijan,
-
jan
gl. § 73,
8
!