Govor in pisava
20
§ 9—11
3.
Zvočniki nimajo ne nezvenečih parov ne nezvenečih premen;
prilikovanja z nezvenečimi soglasniki jih varuje samoglasniška osnova,
zato ostanejo zveneči tudi pred nezvenečimi soglasniki:
valček
,
norci,
zimski, lanski
,
savski, pajki.
Ravno tako pa se nezveneči soglasniki po
zvenu ne prilikujejo pred zvočniki, tako da imamo pred njimi pomensko
razločevalne zveneče in nezveneče soglasnike:
tlaka
dlaka, treti
dreti,
smeti
zmeti, posneti
pozneti, krošnja
grožnja, svit
zvit, latje
ladje, satje
sadje
.
4.
Za soglasnikom uveljavljajo zvočniki na koncu besede ali zloga
samoglasniško osnovo:
osel, veter, pisemski
,
plesen
,
setev,
poslopij.
Jezičniki
1
0
Zvočnike elove in erove skupine imenujemo jezičnike, ker pri njihovi
izgovarjavi odločilno sodeluje jezik: pri l z obstransko odporo in središčno
zaporo, pri r pa s tresenjem.
l
11
Črka l nam danes zaznamuje:
1
.
tako imenovani srednji l, zlasti pred
samoglasniki, 2. zvočnik u
,
zlasti na koncu zloga. Za izgovor srednjega l
je značilna središčna zapora z jezično konico za zgornjimi zobmi.
1.
Pred samoglasnikom nam l zaznamuje sprednji obstranski glas:
siliti, veleti, skala, golob, liti, lačen; poslati
pozlati, tlaka
dlaka,
platno
blatno, plača, sluh, mlad.
2.
Na koncu besede ali zloga pred soglasnikom ali zvočnikom se l
tesno veže s samoglasnikom pred seboj in nam zaznamuje glasova u in l.
Splošno pravilo, da v domačih besedah in oblikah govorimo u
,
velja:
a) za domače ljudske besede:
bel, belkast
,
zelnik, golša
,
jelša, bolnik,
dolg, poln, tolst, bolha, molčati;
b) za opisni deležnik domačih in tujih glagolov:
bral, trpel, podil,
obul, delal, videl, hodil, telefoniral, organiziral
.
Pomni. V nasprotju s tem splošnim pravilom se je za zborni govor uveljavil
srednji l v tehle primerih:
a) v rod. mn. samostalnikov na
-
la -lo
in v izpeljankah iz njih:
skal, daril,
zdravil, čebel, bul, kril; skalnat, čelni, silno, darilce, krilce, deželski;
b) pred obrazilom
-
mi
v or. mn.:
z volmi, z živalmi, s piščalmi;
c) v knjižnih besedah in tujkah:
glagol, spal, stolp; vokal, kultura, palma,
alkohol, maršal;
v imenih:
Milko, Rudolf, Ciril, Karel, Cilka, Malka, Zalka,
Rafael, Baltik, Baltimore.
Če se beseda udomači, se še zmeraj lahko uveljavi splošna zakonitost z izgo­
vorom u
:
skakalnica, stiskalnica, hladilnik;
ponekod izgovor omahuje, tako dobi­
vamo besede z dvojno izreko l in u
.
V besednjaku je v takem položaju izreka l
povsod zaznamovana. Tudi v ljudskih izposojenkah se izgovarja u
:
malta,
koralda.