§ 11—13
21
Govor in pisava
3.
Na koncu besede ali zloga za soglasnikom ali zvočnikom se uveljavi
samoglasna osnova do bolj ali manj slišnega polglasnika; pišemo -el, izgo­
varjamo pa:
a)
-
əu
ali -u :
kozel, misel
;
mrzel, kisel, votel,
padel, pekel,
rekel, pasel ;
pekel, prišel;
v sredi besede samo -
əu
-:
oselnik
,
maselnik
;
b) -el v rod. mn. samostalnikov na -la -lo:
metel, geseč, žezel,
debel, igel;
v izvedenkah iz njih:
debelce, dekelski, obsotelski;
v imenih:
Karel, Pavelček
,
Savel.
Pomni 1. Za samoglasnim r pišemo samo -l (nam. -el) in izgovarjamo:
a) -
ə
ru:
drl, umrl, odprl, strl, požrl;
b) -
ə
r
əl
-:
grl,
grlce.
2.
Uveljavila seje pisava Pavel, Karel, vendar pa
favl, kravl, avl,
Pavl (rod. mn.
od
avla, Pavla), emajl, detajl.
3.
V besedah
holm, holmec, holmček, holmski
je l onemel.
lj
Slovenščina ne pozna pravega palatalnega l '; namesto tega sta se 12
v zbornem govoru l in
j
strnila v enoten glas; pišemo ga z lj in je nedeljiv
kakor enojna črka (digram).
1.
Pred samoglasnikom sta obe sestavini jasno zaznavni, in sicer
začetek l in konec
j,
v sredini pa se stapljata, da meja med njima ni za­
znavna :
želja, polje, nedelja, veljati, Ljubljana, zemlja, mravlja, raglja
.
2.
Za samoglasnikom na koncu besede ali zloga prav tako pišemo l
j,
v izgovoru pa
j
ne izzveni do konca, marveč je samo nastavljen, tako da
napravlja l
j
slušni vtis zelo jasnega l :
dalj, polj, valj, poljski, boljši, daljši,
valjček, oljnat, željno
.
3.
Za soglasnikom ali zvočnikom na koncu besede ali zloga je l
j
uveljavil samoglasnost, da pišemo
elj
in izgovarjamo
əlj: kapelj, zemelj,
mravelj; čevelj, smrkelj, krempeljček, zemeljski, trboveljski
,
Francelj, tempelj.
Pomni 1. Za samoglasnim r pišemo samo -lj, govorimo pa
-
əlj: krlj
,
čmrlj.
2.
V knjižnih besedah, kakor
naselje, pročelje, okolje
,
sta
l in j
samostojna
glasova, zato v rod. mn.:
naselij, pročelij, okolij.
3.
Raba je uveljavila pisavo pripone -
eljc: krempeljc, parkeljc >[- əljc].
r
V
zbornem govoru velja kot pravilo sprednji r, to je tisti, pri katerem 13
se trese jezična konica; mehkonebni r je individualna posebnost.
1.
Pred samoglasnikom se uveljavlja soglasniška osnova tresljajev:
riba, rak, ruša, peresa, poroka; prati
brati, kriva
griva, trobiti
drobiti, priti
briti, igra
ikra.
Zaradi samoglasnosti pred tresljaji ne
nastane prilikovanje po zvenu;
r
se torej pomensko razločevalno veže
z zvenečimi in nezvenečimi soglasniki.