Govor in pisava
22
§13—16
2.
Za soglasnikom ali zvočnikom uveljavi r samoglasnost, in sicer
na koncu besede ali zloga in pred soglasnikom ali zvočnikom; na koncu
besede pišemo
-
er,
drugače samo r, izgovarjamo pa v obeh primerih -ar-:
oder, veter, december, Koper,
v rod. mn. jeter,
juter, reber, iker, maver;
sicer pa: krt, vrt, grm, t rn , prst;
odrski,
vetrc,
decembrski
,
jetrca, rebrca.
3.
Tudi na začetku besede pred soglasnikom r uveljavi samoglasnost
in ga izgovarjamo ar-, pišemo pa samo r-: rž, ržen, rt, rtič, rdeč,
rkelj;
tako tudi pred zvočnikom:
rja,
rvati. Če se v govorni celoti prejšnja beseda
konča na samoglasnik, se r tesno veže z njim:
kruh je ržen
,
bo rdeč,
ni
rjav
[
jeržen, bordeč
,
nirjau].
Nosniki
14
Značilnost nosnikov je odtekanje zraka skozi nosno votlino ob zapori
v ustih; soglasnost je v ustni zapori in daje zvenu poseben zvok, samo­
glasnost pa v odzvočnosti nosne votline. Ločimo tri nosne zvočnike:
m
,
n, nj.
m
15
Pri nosniku m delamo zaporo z ustnicami.
1.
Pred samoglasnikom se uveljavlja soglasniška osnova: seme,
sama,
pomoč
;
kmet, s
pestmi,
z
zobmi
,
palma
,
trma, s
sanmi
,
sejmišče
,
smeti
zmeti,
otmem, odmev
.
2.
Na koncu besede ali zloga za soglasnikom ali zvočnikom se okrepi
samoglasniška osnova; pišemo -em in izgovarjamo -am:
pesem, osem
,
kosem, jarem
,
pojem ;
v rod. mn. in izpeljankah:
pisem, tekem, dogem,
dogemski, sejemski
.
Pomni. Vendar je raba odločila, da pišemo -m:
a) za samoglasnim r: grm, strm,
grmski
;
v rod. mn. trm, krm;
b) v tujkah za zvočniki:
film, filmski, psalm
,
šarm,
parmski,
v rod. mn.:
palm, farm, revm
.
n
16
Pri nosniku n delamo zaporo s konico jezika za zgornjimi zobmi,
pred k in g pa z jezičnim korenom na mehkem nebu.
1.
Pred samoglasniki ima
n
soglasniško osnovo:
giniti, ledeneti, rana,
konec, sunek; nič, noč, naš, večno, vedno, prasniti
prazniti, trtna
trdna.
2.
Na koncu besede ali zloga za soglasnikom ali zvočnikom pride do
veljave samoglasniška osnova; pišemo
-
en,
izgovarjamo pa -
ən
:
bolezen,
kazen, gruden, locen; priden, siten, lačen, praktičen, kalen, nesramen, uren,
moderen, normalen, željen, voljen
,
daven, vpliven, trajen, idejen;
v rod. mn.
in v izpeljankah:
oken
,
okence, okenski, vlaken, stegen, brezen.