§ 19—22
25
Govor in pisava
6
.
Za izgovor predloga v vejajo tale pravila:
a) pred samoglasniki in pred r, l, l
j
se govori ustnično-zobni v ali
dvoustnični u
:
v igri,
v
eni roki,
v
ajdi,
v
ognju,
v ustih, v rž, v rji;
v rani,
v
ro g u , v lesu,
v li
ce, v
ljubezni;
b) pred soglasniki in pred zvočniki m, n, nj,
j
se govori u : v
peči,
v krogu,
v trgu, v žrelu; v
mestu,
v
mleku,
v nam, v
njem, v jezi,
v
jajcu;
pred v se govori u : v vas,
v
veži, v
vročini, v vlaku;
c) v govornih enotah se veže s samoglasnikom pred seboj v dvoglasnik:
voda v kotlu, je že v hiši, dela
v
temi, hiša v mestu, dano v najem, dlaka
v jajcu, do brade v vodi;
č) med soglasniki ali zvočniki se lahko govori kot zelo kratek
u
in
se s tem govorna enota podaljša za zlog:
pot v gozd, naravnost
v
hrbet,
zrak v pljučih, zatopljen v misli, kot v nebesih, prav v jami, maček v vreči;
ptiček v logu, nemir v ljudeh, tema kot v rogu;
pred l, l
j, r
se lahko izgo­
varja tudi rahlo zobno-ustnično.
j
Za zborni govor je
j
zvočnik s priporo ob trdem nebu kot soglasno 20
in z ijevskim odzvočnim prostorom kot samoglasno prvino.
1.
Pred samoglasnikom se razločno sliši soglasna prvina
j,
ko jezik
zdrkne skozi nebno priporo in s tem povzroči soglasniški šum:
sije, veje,
hoja, huje, vaja, moja; jed, jezik, jata, jod, juha, jima; satje
sadje, latje
ladje, morje, gorovje, grje, snopje.
2.
Za samoglasnikom na koncu besede ali zloga se
j
tesno nasloni na
samoglasnik pred seboj in se kot i zveže z njim v dvoglasnik:
pijte, jejte,
vojska, kajža, lajna, sprejmi, dajva, rujmo; lij, saj, boj, kuj.
3.
Za soglasnikom ali zvočnikom na koncu besede ali zloga se samo­
glasnost uveljavi v ijevskem odzvočnem prostoru; pišemo
-
ij: ladij, la­
dijski, bitij, bitijce, obličij, kopij, okrasij, okrožij, morij, zarij, gorovij
.
Pomni. To nikoli ne velja za
nj
in le v prav redkih primerih za l
j: naselij,
pročelij, okolij.
Soglasniki
Čisti soglasniki so šumi brez zvena. Šum je različen po vrstah ovir,
21
skozi katere mora izdihnjeni zračni tok. Včasih zadene ob zaporo, včasih
ob priporo.
Zaporniki
Kadar naleti zračni tok na zaporo v ustih, se za njo zgosti, ob nagli 22
odpori pa plane naprej; slušni vtis je najprej kratka pavza, nato pa ne­
kakšen pok. Zaradi nagle odpore se zdijo ti glasovi hipni. Če delata zaporo
ustnici, slišimo
p,
če jo dela jezična konica za zgornjimi zobmi, slišimo
t,
če pa jezični hrbet na mehkem nebu, slišimo
k.
Take glasove imenujemo