k
332
kača
K
k
[
kə I ka] m neskl. ali
ka -ja
m \črka\
k
predi z daj
.;
pred
k, g
ga zmeraj izgovar­
jamo kot pripornik in ga pišemo
h:
h koncu, h gabru;
pred nezvenečimi
zaporniki in zlitimi glasovi ga govorimo
kot zapornik ali pripornik
:
k potoku,
[
kpotoku I hpotoku],
k cesti
[
kcesti
/
hcesti
];
pred samoglasniki, zvočniki in ne­
zvenečimipriporniki se izgovarja
k : k oče­
tu, k sinu
[
kočetu, ksinu], pred zvenečimi
zaporniki in priporniki pa
g: k delu,
k zemlji /
gdelu, gzemlji]; kaže
,
kam je
kaj namenjeno, usmerjeno
: (1)
kot pri­
slovno določilo
a)
kraja
:
iti ~ zdravniku,
~ materi stopim, ~ vojakom ga hočejo,
grem ~ Cajnarjem ,'—Lenartu, -—oknu
stopiti,
hiši priti, vola sta zavila ~
sebi
na levo
,
vsak ima prste ~ sebi
obrnjene, iti ~ poroki, ~ učenju sesti,
luči se obrni;
včasih ga lahko nado­
mešča predi
na: iti ~ seji, ~ pogrebu
in
na sejo, na pogreb, iti na počitnice
morju
in
na morje, povabiti ~ večerji
in
na večerjo; b)
časa:
vidimo se spet
~ letu, bilo je ~ jutru, ~ pustu,
~ mraku; c)
načina
:
~ slabemu nag­
njen, ~ srcu si jemati, ~ pameti, ~
sapi, ~ sebi priti; prisilil ga je ~ begu,
pripravlja se ~ hudi uri, ~ sreči
ali
na srečo je bil trezen
(
še) sreča, daje bil
trezen
;
č)
vzroka:
čestitati ~ uspehu;
šport vzgaja ~ pogumu; (2)
kot predmet:
~ tebi kličemo, kaj praviš ~ predstavi,
veliko je pripomogel ~ uspehu, ~
trditvi nimam kaj pripomniti, zvoni
delopust ~ prazniku, ta klobuk se poda
~ črni obleki, nagnjen je ~ lenobi;
pri glagolih dodajanja, bližanja in govor­
jenja se rabi poleg samega dajalnika,
kakor imamo pač bolj v mislih cilj ali pa
predmet:
(
k) škodi se je pridružila še
sramota, (k) denarju je navrgel kos
slanine, (k) rezanici primešati soli, (k)
učencem je govoril te besede; (3)
kot
prilastek:
vabilo ~ sprejemu, nagnjenje
~ čudaštvu, čestitke ~ uspehu, pot ~
poboljšanju, vrnitev ~ starim običajem,
vzgoja ~ pogumu, ponudil se je za
hlapca ~ volom;
prvemu,
dru­
gemu,
zadnjemu
prvič, drugič
,
zadnjič
;
° ~ nogam
peš
kihala -e
ž judovski skrivnostni nauk
;
kabalističen -čna -o: ~ a znamenja
kabala -e
ž hudoben naklep
,
spletkarjenje,
spletke
kabaret -a
m,
kabareten -tna -o: ~ a
pevka, predstava, kabaretist -a m, kaba-
retistka -e
ž
kabel
[-91]
-
bla
m:
električni, brzojavni,
telefonski, armirani, nadzemni, pod­
morski
boben za
~ položiti;
kablov -a -o: ~ stičnik, ~ o privijalo,
kablovnica -e
ž \ladja\,
kabelski -a -o
[-
bəl-]:
~ i vod, jarek, čevelj, končnik,
'
^a spojka, obojka, armatura,
~ o
spojišče, omrežje; kabelček -čka
[-
bəl-]
m,
kablovod -oda
m,
kablogram -a
m,
kablirati -am
brzojaviti čez morje,
kabliranje -a
s
kabel
[-9
y]
-
bla
m škaf:
lije kakor iz ~ a,
kablič -a
m; g l tudi
kebel
kabina -e
ž : ~
na ladji, v letalu; kopalna
telefonska ~
kmbinet -a m 1.
vlada:
člani ~ a , kriza ~ a ;
2.
soba:
prirodopisni
dvosobno sta­
novanje s M)m; kabineten -tna -o:
r^o
pismo, ~ i minister, ~ a pisarna,
~ i format, ~ a predstava, ~ i učenjak
kabiri -ov
m mn.
|
grška božanstva z mi­
stičnim kultom
\,
kabirski -a -o
kabotaža -e
ž obrežna plovba
,
kabotažen
-
žna -o: ~ a trgovina
kabriolet -a
m
|
voziloyavtomobil
|
kacati -am
mazati, packati
,
kacaj -ajte!
kacal -ala -o, kacan -a -o: kaca se
blato se prijemlje obutve
,
oči se kacajo;
kacavec -vca m, kacavka -e
Ž,
kacalo
-
a
s:
ti ~ til kacav -ava -o: ~ o oko
zakacano
kača -e
ž :
mrzel kakor
na
~ o
stopiti,
ta ženska je prava
~ piči, se zvije,
se levi, sika; strupena, nestrupena,
morska
~ velikanka; jara ~
huda,
povest o jari ~ i in steklem polžu; —o
v žepu imeti
suh, skop biti
;
železna ~
železnica,
pred prodajalno stoji dolga
kačji -a -e: ~ i pastir
zool,
~ i pik,
strup, —i kamen
serpentin
,
~ i rep
bot.,