Velike in male črke
34
§ 35—37
2.
Za vrstilnimi števniki, pisanimi s številkami in piko, pišemo v naslovih in
v začetku stavka z malo začetnico:
4.
šolska naloga
,
5.
člen ustave
,
3.
pregledana
izdaja.
Za številkami ali črkami, ki prislovno (prvič, drugič, tretjič) zaznamujejo
točke v razvrstitvi, pišemo z malo, kadar so to le deli stavka (npr. točke pri našte­
vanju v §3 našega uvoda na strani 15), z veliko začetnico pa, če zaradi preglednosti
postavljamo ta znamenja pred naslove (npr. v čitankah) ali pred samostojne
odstavke.
3.
Kadar stoji vprašaj ali klicaj v stavku namesto vejice, nadaljujemo za njim
z malo črko:
Kaj?da bi mene žalil! Tresk! so se zaloputnila vrata. Leji torejje bledo
njih cvetje velo.
Lastna imena
36
Lastna imena zaznamujejo določene posamezne osebe, živali, kraje
ali stvari:
Anton, Marija
,
Prešeren
,
Tito, Župančič; Šarec, Luca, Sultan;
Ljubljana, Triglav, Slovenija
,
Jugoslavija; planeta Venera, Mars; Litostroj
,
društvo Partizan, ladja Galeb.
PomnL Imena, ki ne zaznamujejo posameznih oseb, živali ali stvari, temveč
njih vrsto, so občna imena in se pišejo z malo začetnico:
delavec
,
kmet, pesnik;
serec, dimka, belka; časopis, obzornik, mesto
,
gora, vAs, trg,
potok
,
reka, voda,
jezero, dolina, zveza
,
društvo.
Če so lastna imena vzeta iz občnih imen za poznamenovanje posa­
meznih določenih oseb, živali ali stvari, jih pišemo z veliko začetnico:
Dimka
,
Čada, Volk; Potok
,
Gorica, Log.
Zato tudi pomensko ločimo:
prebiram novice
in
prebiram Novice,
ker imam v prvem primeru v mislih
novice v kakem listu, v drugem primeru pa list z imenom Novice.
Pšenično
polje dobro kaže
,
vendar:
V Polje vozi avtobus.
Osebna imena
37
1.
Osebe imajo danes navadno po dve imeni: osebno in družinsko,
ime in priimek. Obe sta pravi lastni imeni in se pišeta z veliko začetnico:
France Prešeren, Ivan Cankar, Fran Ramovš, Slavko Osterc.
2.
Včasih si kdo nadene izmišljeno ime (psevdonim):
Tito, Sperans,
Koseski
,
Podlimbarski, Prežihov Voranc.
Tudi taka imena so prava lastna
imena in jih pišemo z veliko začetnico.
3.
Za osebnimi imeni dodajamo včasih prilastke po krajih ali drugih
značilnostih; kot stalni pridevki so sestavina lastnega imena in se pišejo
z veliko začetnico:
Dušan Silni, Aleksander Veliki, Ivan Grozni, Ljudevit
Posavski, Herman Celjski, Friderik Rdečebradec, Friderik s Praznim žepom,
Janez Svetokriški, Janez Evangelist.
Sem spadajo tudi plemiški prilastki:
dr. Janez Bleiweis pl. Trsteniški, Andrej Lušin vitez Ravnodolski.
Pomni. Z malo začetnico pišemo prilastke pred lastnim imenom, in sicer:
1.
prilastke, ki zaznamujejo poklic, položaj, čast, svetost ipd.:
doktor (dr
profesor (prof.), magister (mr.), inženir (inž.), predsednik, sekretar, maršal, general
,