Domača lastna imena
40
§ 43—44
oblikah, kakor so se uveljavile (v uradu, knjigi, splošni rabi). Za priimke
je odločilna matična knjiga, za imena naselij in upravnih enot določba
upravnih oblasti, za bolj znana imena gora in voda pa splošna raba v knjigi
in govoru.
Lastna imena vseh vrst so samostalniki in ločimo tudi pri njih spol,
število, sklon in sklanjatev. Pri uporabi lastnih imen v knjižnem jeziku je
treba imeti pred očmi dve načeli, ki včasih vodita do različnih oblik:
1
.
sprejeti je treba krajevno ali uradno določeno obliko; te ne smemo
spremeniti tako, da bi je v kraju samem ne razumeli: npr.
Voje (°Loge),
Prisank (°Prisojnik);
2
.
knjižni jezik ima pravico, da lastna imena sklanja in izpeljuje po
splošnih slovničnih pravilih, čeprav včasih razvije s tem drugačne oblike,
kakor se govore in uporabljajo v kraju samem. Pogosto so v kraju samem
pri veččlenskih imenih pridevniki izpeljani le iz enega dela:
Škofja Loka
loški
Ločani
,
za vse slovensko območje pa sta izpeljani imeni premalo
določeni, saj se lahko nanašata na več drugih
L ok
;
zato je za knjižno rabo
upravičena tudi redna slovniška oblika
škofjeloški
,
Škofjeločam
.
V
Kamni
gorici
so prebivavci
Kamničani
;
to na splošno velja za prebivavce mesta
Kamnika;
zato je upravičena tudi oblika
Kamnogoričani
.
Po istem načelu
tudi
višnjegorski
in
Višnjegorci
proti domačemu
Višnjam
,
višenjski
ali
višnjanski.
Podobno
Gornji grad
Gorogranci
,
gorogranski
;
Polhov Gradec
Pograjci
,
pograjski;
v knjižnem jeziku pa
gornjegrajski
,
polhograjski
,
Gomjegrajci, Polhograjci.
Kdor domačo obliko pozna, jo seveda lahko
uporabna tudi v knjižnem jeziku, če je jasno, kam se nanaša.
Zemljepisna imena
Imena naselij
44
Imena naselij so najpogostejša, saj jih uporabljamo v javni upravi in
prometu vseh vrst. Ker se po njih ugotavlja istovetnost ljudi, je v pisavi
in rabi potrebna stalnost in enotnost. Zato velja za uradno ime vsakokratni
zapis pri upravni oblasti; čeprav ta kdaj ne ustreza obliki in rabi v kraju
samem, ga je treba upoštevati, dokler se uradno ne popravi.
Spol pri imenih naselij ni zmeraj jasno razviden iz krajevnih oblik,
zato se pogosto mešajo v sklanji oblike različnih sklanjatev. Za knjižno
uporabo določamo spol slovnično po obrazilu v imenovalniku in po spolu
ustreznega občnega imena; zelo pogosto se zamenjavajo oblike imen za
srednji in za množinski ženski spol, toliko bolj, ker je na znatnem ozemlju
irginil čut za srednji spol. Tako imamo npr. naselja z imenom
Sela
s mn.
in jih sklanjamo kot samostalnike srednjega spola, poleg njih pa tudi