Domača lastna imena
42
§44-45
taka imena sklanjamo kakor druge samostalnike m mn.:
Beltinci iz ~ev,
iz Bratoncev
,
iz Ivanjkovcev
,
iz Bojancev
,
iz Radencev.
4.
Imena s pridevniškim prilastkom sklanjamo v vseh delih:
Novo
mesto
, /
z
Novega mesta; Kamniška Bistrica
,
v
Kamniški Bistrici; Višnja gora
,
za Višnjo
goro.
Če sta besedi strnjeni v enoten izraz, se sklanja seveda le
celota:
Globodol iz ~ a v
Suhadole v ~ah, Goropeke v ~ah.
Pomni. Če je pridevniški prilastek okamnel, se ne sklanja:
Ruperč vrh
,
na
Ruperč vrhu.
Ponekod raba omahuje:
Slovenj Gradec
, /
z
Slovenjega Gradca
in
iz Slovenj Gradca.
5.
Ponekod se v kraju predlog loči od imena in uporablja kot pravi
predlog:
grem pred Dvor
,
sem bil pred Dvorom
,
grem izpred Dvora
;
v knjiž­
nem jeziku se ime glasi
Preddvor
in se je predlog strnil z imenom kot njegov
sestavni del; zato ga tako uporabljamo tudi v vseh drugih sklonih:
grem
v Preddvor
,
je v Preddvoru
,
gre iz Preddvora
;
tako:
Podpeč v Podpeči iz
Podpeči
,
Podlipa v Podlipi iz Podlipe.
6
.
Predlogi na vprašanja
kam? kje? od kod?
so si med seboj v stalnem
razmerju: v— v —
iz, na
na
zjs, k
pri
od.
Dosti določno lahko
opredelimo rabo le za zadnjo trojico; ta se uporablja, kadar v krajevnem
imenu živo čutimo osebno ime, npr.
grem k Lenartu
sem bil pri Lenartu
grem od Lenarta
;
k Cajnarjem
pri Cajnarjih
od Cajnarjev
;
tako
redno pri imenih s prilastkom
sveti (Sv.)y
ne pa pri
Šenu: k Sv. Ivanu
(
pri Trstu)
pri Sv. Ivanu
od Sv. Ivana
;
vendar: v
Štivan
v
Štivanu
iz Štivana
;
k Sv. Jakobu (ob Savi)
pri Sv. Jakobu
od Sv. Jakoba
;
vendar: v
Šentjakob (v Rožu)
v
Šentjakobu
iz Šentjakoba.
Veliko
manj je določena uporaba predlogov
vjiz
in
na/z(s)i
tu nimamo trdnih
opor: v
Kranj v Kranju iz Kranja
,
v
Gorico v ~ i iz ~e, v Planino v
~ /
iz
~e, v Konjice v ~ah; na Bled na ~ u z ~ a yna Jesenice na ~ah, na Vrhniko
na
z ~e.
Še pri enakem imenu v različnih krajih ne uporabljajo istega
predloga:
na Češnjico na ~ i s ~ e,
drugod v
Češnjico v ~ i iz ~e.
Pomni. Rabo predlogov bo natančneje določil krajevni leksikon.
Imena pokrajin
45
Imena pokrajin, dežel in držav so
1
.
pravi samostalniki ali pa 2. samo­
stalniško rabljeni pridevniki.
1.
Samostalniki so večinoma ženskega in srednjega spola:
Istra
~ i
iz ~ e ;
zelo pogostna je pripona
-
ija: Slovenija v ~ i iz ~ e , Jugo
-
slavijo v
~ i
iz ~ e ;
za srednji spol je zelo pogostna kolektivna pripona
-
je: Prekmurje v ~ u iz ~a , Zasavje v ~ u iz ~ a .
V takih primerih uporab­
ljamo na vprašanja
kam? kje? od kod?
večidel predloga
v/iz.
To velja tudi
za podobna imena tujih dežel, pokrajin ipd. Pri otokih pa dosledno upo­
rabljamo predloge
najz(s): na Korčuli s
ey na Krku s
o, tako tudi pri
nekaterih pokrajinah:
na Krasu s ~ a , na Barju z ~a .