Domača lastna imena
44
§ 47—48
2.
Imena za jezera in morja so navadno sestavljena iz občnega imena
in krajevnega določila (pridevnika):
Blejsko jezero
,
Bohinjsko jezero, Tri­
glavska jezera
,
Vrbsko jezero
,
Osojsko jezero; Jadransko morje
Jadran
,
Sredozemsko morje
,
Črno morje.
3.
Lego naselij ob rekah zaznamujemo največ s predlogom
ob/na:
Zagorje ob Savi, Cerklje ob Krki
,
Šmartno ob Savi
,
Šmartno ob Paki
,
Šmartno
ob Dreti
,
Rečica na Paki, Kostanjevica na Krki, Most na Soči.
Pridevniki iz krajevnih imeo
48
Velikanska večina krajevnih imen dela svojilni pridevnik s pripono
-
ski
-
skasko ; ta se ob srečanju z nekaterimi glasovi na koncu osnove spre­
minja. Pri tem delujeta dve težnji: ena bi rada glasovno spajanje dosledno
uveljavila, druga bi rada ohranila razvidnost prvotne osnove; zato pri
enakem imenu tu zmaga prva, tam druga. Tako si moremo razlagati
različne oblike od enakih imen po različnih krajih.
Pripona
-
ski
se s končnimi glasovi osnove veže takole:
1.
Nespremenjena ostane:
a) v zvezi z zvočniki r,
l/lj,
m,
n/nj,
v,
j: Šenčur
šenčurski, Mura
murski; Horjul
horjulski, Ljubelj
ljubeljski
,
Polje
poljski; Fram
framski
,
Piran
piranski, Kranj
kranjski
,
Savinja
savinjski;
Sava
savski
,
Triglav
triglavski
,
Kal —
kalski; Ptuj
ptujski
;
če pride
zvočnik med dva soglasnika, oživi samoglasni element
ə
pred njim; tega
pišemo z
e,
razen pred
r: Sotla
sotelski, Uršlja gora
uršeljski, Dravlje
draveljski; Videm Vidma
videmski, Šmartno
šmartenski, Prečna
prečenski; Slivno
slivenski
,
Zabrekve
zabrekevski
;
vendar:
Koper
koprski, Grm
grmski
,
Krn —
krnski
;
b) v zvezi z ustničniki
b p f: Hrib
hribski
,
Podlipa
podlipski,
Marof
marofski.
2.
Z
drugimi soglasniki se spaja v
-
ški
(
narečno na vzhodu
-
čki
) :
a) č,
ž, S: Vič
viški, Soča
soški, a dlešiči
adlešiški, Rače
raški; Čatež
čateški, Lož
loški; Dražgoše
dražgoški
,
Letuš
letuški
;
Ormož
ormoški
;
Miklavž
miklavški
;
b)
k , g, h: Izlake
izlaški
,
Prosek
proseški, Trstenik
trsteniški,
Loka
loški;
Breg
breški, Draga
draški. Log
loški,
Zapoge
zapoški
;
Črni vrh —
črnovrški, Suha
suški, Sv.
Urh
Šenturška gora;
c) c, r, j:
Brežice
brežiški
,
Gorica
goriški, Selca
Celovec
celovški; Koseze
koseški, Zaplaz
zaplaški; Kras
kraški, Nanos
nanoški; Ambrus
ambruški;
č)
t: Blato
blaški, Čret
čreški, PSata
pšaški, Razdrto
razdrški, Novo mesto
novomeški
,
Sobota
soboški
,
Šmarjeta
šmarješki.