mutirati
451
mutirati -am
menjati glas
,
preglasiti
,
pro­
glašati se,
mutiranje -a
s
,
mutacija -e ž
1
.
mena glasu
,
2
.
biol. dedna
sprememba
muza -e
ž gr. boginja pesništva
,
modrica
muzati -am se, muzanje -a
s
,
muzast -a -o,
muzav -a -o
muzej -a
m,
muzejski -a -o:
poslopje,
muzejnik -a
m \hrošč\,
muzealen -lna -o
/-
In-
7
:
~ e zbirke, muzealec
-
l
ca / -/c
-7
m
muzga -e
2
mezga:
ob ~ i sekan les,
muzgast -a -o: —a vrba, šiba, muzgati
-
am, muzganje -a j, muzgalica -e
i
drevesni sok
muzika -e
2
1
.
glasba
,
godba,
2
.
~ e
orglice
,
muzičen -čna -o, muzikalen -lna -o/"-ln-
7
:
^ i instrumenti, muzikalnost -i
[-
ln-] ž.
muzikaličen -čna -o: otrok je
muzikaliČnost -i f, muzikalije -ij
2
mn
muzik -a m = muzikus -a m, muzikant
-
a m, muzikant(ov)ski -a -o; muzikantar
-
ja m, muzikantarski -a -o, muzicirati
-
am, muziciranje -a
5
moža -e
2
močvirje
,
mužast -a -o, mužava
-
e f
močvirje,
mužaven -vna -o, mužnat
-
a -o
močviren
muželj -žlja
m
,
mn. mužlji
rezanci
,
žamanje
,
iveri, /rj/ce, mužljar -ja m: plot iz ~ev
/
z
krajnikov,
/
z
krajevcev
muževen -vna -o: ~ les = mužina -e
2
,
muževnost -i
2
,
mužeti -im, muženje
-
a
5
= muženeti -im, mužiti -im, mu-
ženje -a
s
,
mužilnik -a /"-un-7 m |orodje|,
mužen -a -o
muževen
mužik -a m
ruski kmet
,
mužikov -a -o
N
B
[
intnə] m neskl. in
en -a m: mali n,
z velikim N, z enom začni, obdelal je
besede do ena
na
predl.
I
.
s
tož. kaže
smer:
(1)
kot predmet
glagolskega dejanja (na koga ali kaj?) :
meriti ~ zajca, misliti ~ mater, paziti
~ otroka, pozabiti ~ dom, upati ~
plačilo, spomniti se ~ obljubo, jeziti se
^ lenuha, zanašati se ~ besedo, prise­
gati '—čast, vaditi koga ~ delo, igrati ^
klavir, ~ kislo cika, ~ belo vleče;
lakomen ~ denar, nor — knjige,
ponosen ~ uspeh, jezen — krivice;
predi,
na
pišemo skupaj z osebnim za­
imkom, kadar je poudarek na predlogu:
name, nate, nase, nanj, nanjo, nanje,
nanju; (2)
kot prislovno določilo:
a)
kraja
(
kam?):
iti — goro, priti ~ vrh, priti
~ obisk, stopiti ~ stol, položiti ~
mizo, gnati živino
'—1
vodo, zaviti ~
desno;
samo smer:
iti ~ Ljubljano,
~ Trst, peljati se ~ Maribor; b)
časa
(
kdaj?): ~
stara leta je beračil, ~ sta­
rega leta dan je prišel, ~ zadnjo uro
je rekel;
samo smer (približevanje):
prišel je ~ večer, ~ pomlad, ~ zimo,
~ jesen; c)
načina (kako?): ~
ves glas
kričati, ~ smeh se držati,
—1
stroj pisano,
~ paro mleto, ~ prste računati,
bukvice moliti, ^ pamet znati, ~ stežaj
odpreti,
smrt, ~ ječo obsoditi,
svojo nevarnost kupiti; ~ smrt bolan,
slep ~ eno oko, lep ~ oko
ali ~
videz,
~ upanje dajati, ~ jok mu gre, vse gre
~ dvoje
vsaksebi
;
lagati
'—1
debelo,
pripovedovati ~ dolgo in široko;
č)
vzroka (zakaj? čemu?): ~
jezo piti,
priti ~ pomoč, ~ beg nagovarjati,
~ zdravje piti,
ogledi iti, streljati
komu ~ čast, delati komu
'—1
veselje, ~
ljubo; d)
mere (koliko? /za/ koliko časa?
kako dolgo?):
blaga ~ kupe, ~ osta­
janje, ~ koše, ~ pretek, ~ cente;
ljudi ~ tisoče; ~ deset let v zakup
vzeti, ~ veke živeti, ~ leta bo pomnil;
(3)
kot prilastek (kakšen? kateri?):
lov
~ zajce, misel ~ mater, upanje ~
plačilo, pot —' goro, proga ~ Trst,
obisk ~ večer, plača ~ mesec, življenje
~ veke, račun '— prste, mlin ~ veter,
obsodba — ječo, strel ~ čast vojski,
igra ~ klavir; II. z
mestnikom kaže:
(
J)
predmet (na kom ali čem?):
delu
se pozna delavec, ~ prošnji svet stoji,
'—1
njem je vsa odgovornost, ~ tebi je
(
°od tebe zavisi), °kaj je ~ ti stvari
kaj je s tem;
°delati —čem
ukvarjati se
s čim;
pridobiti °na ugledu
več ugleda
si pridobiti;
pridobiti °na teži
težo ali
teže ali pri teži pridobiti; ~
hrani imeti
koga; ° ~ tem mi je (ležeče)
do tega mije
;
(2)
prislovno določilo:
a)
kraja (kje?):
~
polju dela, — vasi gori, živi ~ Go­
renjskem, ~ cesti je bila nesreča;