Domača lastna imena
46
§ 4 8—50
6
.
Sestavljena imena delajo pridevnike na dva načina:
a) da strnejo oba dela v eno besedo s pripono
-
ski
:
Mala Loka
malološki
,
Mokro polje
mokropoljski, Stara vas
starovaški;
b) da pritikajo
-
ski
samo enemu izmed sestavnih delov:
Grajska vas
grajski, Potoška graba
potoški
,
Črni vrh
črnovski.
Za knjižni jezik jih delamo redno po prvem načinu, toliko bolj, ker se
pri ljudskem oblikovanju pogosto osnova hudo spremeni.
Osebna imena
49
Z osebnimi imeni poznamenujemo ljudi: vsakega posebej v družini
z rojstnim imenom, da se loči od drugih; s priimkom, da se vključi v rodo­
vino, ki nosi skupno družinsko ime; z imeni za prebivavce kraja, pokrajine,
dežele, naroda, države pa je vključen v narodno in državno skupnost.
Tako je bil pri
Ribiču
v Vrbi
France
iz družine z imenom
Prešeren
,
po
domu
Vrbnjan,
po pokrajini
Gorenjec,
po narodnosti
Slovenec
.
Rojstna imena in priimki
50
1.
Rojstna imena izhajajo največ iz tujih svetniških imen. Uradno so
tudi v domači obliki ostajala blizu tuji osnovi, zasebno pa so dobivala
vse mogoče ljubkovalne oblike: krajšali sojih, manjšali in lepšali po okusu
časa, kraja in domišljije. Zato imajo ista imena vrsto različnih oblik, ki
venomer nastajajo in odmirajo s spreminjajočim se okusom. Tako je
uradni
Frančišek
dal:
Franc
,
Frone, France
,
Francelj, Franci
,
Franček,
Aci, Ačko, Fran
,
Frane, Franjo
,
Fronta, Ferenc
,
Frenk
;
Franca
,
Franja,
Fani, Fanči
ipd.;
Marija
:
Mara
,
Marica, Marička
,
Marja, Maruša, Mina,
Minka
,
Mimi, Mimica, Mica, Mici
,
Micka
,
Mojca
,
Mar/,
Mirijam, Meri
s celo vrsto izvedenk.
V novejšem času se močno uveljavljajo slovanska in fantazijska imena
ali prevodi:
Stojan
,
Grozdana
,
Jagoda
,
Travica
,
Srečko, Zmaga, Cvetka
.
2.
Priimki so manj osebni kakor rojstna imena, pa mnogo pomembnejši
za ugotavljanje istovetnosti; zato jih ne smemo prenarejati po osebni volji
in okusu, marveč morajo ohraniti kar se da stalno obliko iz rodu v rod
in pri selitvah iz kraja v kraj. Uradna oblika priimka je zapisana v matični
knjigi. Te so po naših krajih uradno uvedli šele pred dobrimi 200 leti,
prej so jih zasebno vodili cerkveni uradi. Zaradi jezikovne neurejenosti,
neizšolanosti zapisovavcev in pogostnih tujih vplivov so imena in priimki
po različnih krajih in v različnih časih na slovenskem ozemlju zapisani
dokaj nedosledno in pomanjkljivo.
V pravopisnem in pravorečnem pogledu moramo priimke sprejeti
take, kakor so nam sporočeni iz prejšnjih časov; v njih odseva pravopis