o
498
obad
O
o
m neskl. in
6
oja
m:
mali o, z velikim O;
na oju je strešica
o
medm. žalosti, začudenja
;
če je poudarjen,
stoji za njim vejica, sicer ne:
o, to je lepo!
o ti revež ti!
o
predi, z mest. kaže to
,
česar se dejanje
tiče
,
in sicer:
(1)
kot predmet pri glagolih
govorjenja in mišljenja (o kom ali čem?):
govoril je — svobodi,
svojem bratu,
~ starih časih; rekel je ~ njem, da je
bolan; pesmi pojo ~ ljubezni do domo­
vine; pisal je materi ~ svojem uspehu;
mati misli ~ sinu le dobro; kaj meniš;
misliš, sodiš ~ tem? pogovor se suče
~ vremenu; dvomim ~ njegovi pošte­
nosti (°v njegovo poštenost); (2)
kot prisl.
določilo časa ali načina:
pravem času,
~ lepem vremenu, ~ žetvi; ~ kresi
se dan obesi; ~ palici, ~ berglah
hoditi; v
takem pomenu stoji lahko
namesto njega predi,
ob,
zlasti pred
besedo, ki se začenja s samoglasnikom;
(3)
kot prilastek:
govor ~ izpolnitvi
načrta, povest ~ Domnu, pesem ~
Pegamu in Lambergarju (°pesem od
Pegama), pripovedka ~ kresniku, zgod­
ba ~ lepi Vidi, pismo ~ pesništvu
o-
gl.
ob-
oaza -e
Ž zelenica
v
puščavi
,
oazen -zna -o:
~ o rastlinstvo
o b -a
m
|
reka
v
Sibiriji\y
obski -a -o:
Obski zaliv
ob
predi, se veže
I.
s tož.
(1)
v
krajevnem
pomenu (kam?):
kača se je ovila —
palico, zaiti ^ rob, ~ mizo udariti,
tla treščiti, z nogo ~ kamen zadeti,
krava se drgne ~ drevo, jezik brusiti
koga; (2) v
časovnem pomenu (kdaj?):
~ dan
za dne,
~ noč
ponoči
,
čez noč
;
(3)
kot predmet (koga ali kaj?) pomeni
izgubo: ~
denar priti, —čast pripraviti,
~ glavo dejati, krava je ~ mleko;
0
kot prilastek (kakšen? kateri?):
udarec ~ mizo; II.
z mest. pomeni
(1)
kraj,
v
katerega bližini se kaj godi
(
kje?):
topoli stojijo ~ Savi, ~ potu
sedeti, palica sloni ~ zidu; strah je
sredi votel, ~ krajeh ga pa nič ni;
(2)
čas dejanja (kdaj?):
o(b) pravem
času, ~ času, zgodilo se je ~ letu,
prišel je natanko ~ uri, o(b) božiču,
~ eni(h), ~ sedmih, o(b) petkih, o(b)
žetvi; (3)
način, pripomoček (kako?):
o(b) palici, o(b) berglah hoditi; ~
kruhu in vodi, ~ svojem živeti, —
očetovih stroških študirati, samo ~
sebi se razume; (4)
vzrok ali okoliščine
dejanja (zakaj? ob čem?):
čestitati komu
uspehu, ~ novem letu, — takem
neuspehu so se vsi zganili
zaradi takega
neuspeha,
~ takih razmerah, okolišči­
nah (°pod takimi razmerami, okolišči­
nami) ni mogoče delati v
takih razmerah,
zaradi takih razmer,
tej knjigi se je
marsikaj pisalo
knjiga je bila le vzrok ali
priložnost, ne pa predmet za pisanje;
vendar: o
ti knjigi se je marsikaj pisalo;
~ (pesmi o) lepi Vidi je nastalo več
knjižnih del;
zaradi pomenskega razločka
se v takih primerih
ob
ne obrusi v
o;
(5)
prilastek (kakšen? kateri?):
hiša ~
vodi je pogorela, pot ^ Savi
ob- (o-)
predpona v sestavi
I.
z imeni
pomeni, da se nekaj godi ali je okoli
predmeta:
okoli, okrog, okrogel, oglav-
nik
usnje ob glavi,
obpoten, obrežje,
ozimnica; II. z
glagoli pomeni
(1)
da
se dejanjegodi okolipredmeta:
o(b)koliti,
obvezati, ozreti se, opasati, obstopiti,
objeti; (2)
da dejanje zadeva o(b) kaj:
obiti obijem, obdarovati, obrekovati,
o(b)govoriti, o(b)drgniti, opeči; (3)
za­
četek stanja:
obležati, obsedeti, občepeti,
obstati; (4)
izgubo:
oblistovati se
zgubljati
listje, ob listje prihajati;
(5)
dela dovršnike
iz nedovršnih glagolov:
ogreti, obriti,
oslabeti, olajšati, oteliti se
oba
m,
obe
ž s
,
obeh, obema
štev.,
obadva
m,
obedve
ž s in
obadva
ali
obadva
m,
obedve
ali
obedve
ž s;sklanja se navadno
le drugi del:
obadveh, obadvema
ali
obeh
dveh, obema dvema;
rabimo namesto
ves,
vsa, vse,
kadar hočemo izraziti izčrpnost
dvojic:
oba čevlja, obe roki, obe okni,
obe plati; obakrat
prisl.,
obakraten
-
tna -o
obabiti -im se
vulg. oženiti se
obad -a
m brencelj
,
obadar -ja
m \afriški
ptiči,
obadec -dca
m,
obadnica -e
ž
\
muha\