Tuja lastna imena
50
§55—56
2.
V poljudni rabi:
a) pišemo lahko samo osnovne črke brez diakritičnih znamenj:
Pa-
lacky
ali
Palacky;
b) zapis približujemo tujemu izgovoru:
Dabrowska
ali
Dombrowska.
3.
Pri prepisu imen upoštevamo tujo rabo v pisavi velikih in malih
začetnic.
Latinica
56
Latinica ima pri posameznih narodih razne posebnosti; če le moremo,
jih pri prepisu obdržimo, če ne, se jim poskušamo vsaj približati.
1.
Raba je uzakonila, da latinico pri prepisu latinskih imen fonetično
prilagajamo, čeprav imamo vse njene črke.
a) Črke
ch,ph, q, th, x, y
transkribiramo v h, f,
kv, t, ks, i: Chiruchus
=
Hiruhus, Phormio
=
Formio, Quirinus
=
Kvirinus
,
Thorius
=
Torius
,
Sextilius
=
Sekstilius
,
Lycurgus — Likurgus.
b) Črko
c
pišemo in izgovarjamo kot
k
,
pred
e
in /
(
ce, ci)
pa kot c:
Capua = Kapua
,
Curculio
=
Kurkulio
,
Cythera
=
Kitera;
vendar
Ceres,
Cicero.
c) Diftonga
ae
in
oe
nadomestuje slovenski
e: Laelius
=
Lelius,
Phoebus = Febus
;
diftonga au in eu ostaneta nespremenjena pri imenih,
ki imajo v nominativu izvirno obrazilo, v poslovenjenih oblikah pa ju
zamenjujeta
av
in
ev: Plautus
,
Teukrus
,
vendar
Aurelius
in
A vrelij, Eutropius
in
Evtropij.
č) Podvojene soglasnike pišemo z enojnimi:
Dolabella = Dolabela,
Commodus
=
Komodus, Mamurra
=
Mamura, Crassus
=
Krasus.
2.
Hrvaški d in if ohranjamo:
Boratnić
,
Dakovo
(
tudi
Djakovo)
.
3.
Pri češčini in slovaščini ohranjamo diakritična znamenja, ker na
vokalih označujejo dolžine
(
a e i);
resica ob
t' d'
pomeni mehčanje; lahko
jo izpisujemo tudi z
j: Kat'a
ali
Katja
Pišemo tudi
e, u, f
in
u : Mari
-
anske Lazrte, Nemcova, Plzen, Jiri, Dvofak , Kromefiž
,
Mustek, Dvur.
Šele če ne gre drugače, opuščamo diakritična znamenja in pišemo:
Marianske Lažne
,
Nemcova, Plzen(j), Jirži
,
Dvoržak
,
Kromeriž, Mustek,
Dvur
.
Za
b p d t m v f
včasih č razvezujemo v
je: Budejovice
ali
Budjejovice
. (
Poudarek je zmeraj na prvem zlogu.)
4.
Če poljskih imen ne moremo pisati v izvirni obliki:
Dabrowska,
Dobički, Oswiecim, Lodž , Zeromski, Zamošč, Wroclaw, Poznan, Gdansk
,
se približujemo izgovoru in pišemo:
Dombrowska, Dembicki, Oswiencim,
Lodz
ali
Lodž, Žeromski, ZamošČ, Wroclaw, Poznani, Gdansk.
(
Diakritična
znamenja nad vokali govorijo o kvaliteti vokala; poudarjen je zmeraj
predzadnji zlog.)
5.
Pri lužiški srbščini, zlasti dolnji, imajo številni soglasniki znamenja
mehčanja; pri prepisu lahko znamenja izpuščamo (razen pri končnem
n,
tega po navadi izpisujemo z
nj): Slotheu
ali
Slomenj.