§
56—57
51
Tuja lastna Imena
6
.
Italijanski, nizozemski in angleški črkopis ves ohranjamo v izvirniku;
nemški
fi
v sili lahko pišemo tudi z dvema
s: Gaufi
ali
Gauss.
7.
Francoska diakritična znamenja ohranjamo, ker bistveno vplivajo
na izreko:
e tienne
,
Heloise
,
Barreme
,
Riviere.
Če nimamo c, ga nadome­
ščamo s
c: Academie frangaise
ali
Academie francaise.
8
.
Če nimamo španskega /i:
Espaha
,
Ibanez, Z uniga
,
Afao/e, ga bodisi
izpisujemo z
nj
ali pa opuščamo mehčanje:
Espanja
,
Ibanjez
ali
Ibanez
,
Z unjiga
ali
Z uniga
,
Njuble.
9.
Pri portugalskih in brazilskih f ,
5
in J bodisi izpuščamo diakritična
znamenja:
Ega de Queiroz
,
Braganga
,
Pauio, Maranhao
ali Eca
QueirozyBraganca
,
Sao
Paulo, Maranhao
,
ali pa se približujemo izgovoru:
Camoes [kamojnš]
ali
Camoens
,
Guimaraes [gimarainš]
ali
Guimaraens.
10.
Vsa tri nenavadna znamenja v romunskem alfabetu (a, s
in f)
pri
prepisu približujemo izgovoru:
Bacau
ali
Bacau, Brasov
ali Brašo v ,
Ploesti
ali
Ploešti
,
Bistripa
ali
Bistrica
,
Galafi
ali
Galaci.
1
1
.
Albanski f se izgovarja kot č in tako ga lahko tudi pišemo: Caci
ali Čači. Tudi sh, x, xh in zh po navadi približujemo izgovoru in namesto
Shkodra
,
Xoxa, Hoxha
in
Rrogozhina
pišemo
Škodray Dzodza
,
Hodža
in
Rogožina.
12.
Turški
g
pišemo kar s c, kakor se izgovarja: c
orum
=
Čorum
,
Canakkale = Čanakkale
;
namesto i pišemo (po izgovoru) i :
Alasehir
=
Alašehir
.
Polkrožeč nad i izpuščamo, ravno tako tudi strešice na o,
i
in k.
13.
Madžarščina ima dolga J in
2
in kratka o in u
.
Če znamenj za
dolžino nimamo, pišemo kračino.
14.
Švedski
a (a ngstrom
,
Smaland)
se izgovarja kot o, vendar se je ne
glede na izgovor udomačila pisava brez krožca:
Angstrom
,
Smaland.
15.
Norveško in dansko ligaturo
ce
pišemo z
ae (Skaerbaek
,
Faeri),
prečrtani
0
pa po izgovoru z o‘:
Kebenhavn
ali
Kobenhavn
;
d izgovarjamo
kot o, pišemo ga pa z
aa,
kakor so ga prej tudi sami pisali:
Kierkegard
ali
Kierkegaard.
Cirilica
Ker s cirilico pišejo fonetično, moramo pri prepisu imen upoštevati 57
izvirni zapis, od koder so imena vzeta.
1.
Pri srbski cirilici prepisujemo h, h in n s ć
,
đ
ali
dj
in
dž:
TionHh
Čopič,
'
baKOBHua
Bakoviča
ali
Djakovica
,
CarnjaK
Sandiak
.
2.
Makedonski
k ’
pišemo bodisi
k '
ali ć
:
K’oceB
K'osev
ali
Čosev
;
r '
pa
g ’
ali
d
ali
dj:
Popqe
G’orče
ali
Dorče
ali
Djorče\
namesto
s
pišemo
dz:
SHBrapoB
Dzivgarov.
3.
Bolgarski trdi polglasnik i>pišemo z
a:
PbJii>
6
HHa
Galabina
, /
H ohhk
Dabnik
,
K^hmcb
Kančev.
Zvezo i>p in pi» med soglasniki pišemo samo z r:
T ^
ph o bo
Trnovo
,
KpT>cTeB
Krstev:
podobno tudi zvezo t>ji: Bt>jiko
Viko
,