oživeti
558
pacieot
oživeti -im, oživel -ela -o, oživelosl -i ž;
oživiti -im, oživi -ite! oživil -ila -o, oživljen
-
ena -o in oživljen -a -o, oživljenje
-
a s: nezavestnega
druščino, pogovor,
barve
oživljenec -nca m, oživljenka
-
e ž; oživljiv -a -o, oživitev -tve ž\
oživilo -a s; oživljati -am, oživljanje -a s,
oživljavec -vca m
oživotvoriti -im→ oživiti, uresničiti
ožlahtniti -im, ožlahtni -ite! ožlahtnil -ila -o:
~ kovino
ožlebi ti -im, ožlebil -ila -o in ožlebiti -im
utoriti, na žleb izdolbsti gl. žlebiti,
ožlebljen -a -o in ožlebljen -ena -o
ožmek -eka m |del stiskalnice], ožmikati
-
am: perilo
gl. tudi ožeti
ožnik -a m smrdeča smola: je siten ko ~
ožolteti -im žolt, rumen postati, ožoltel -ela
-
o; ožoltiti -im, ožolten -ena -o >[-yt-]
ožrebiti -i se: kobila se je ožrebila
ožrelje -a s 1. kar je ob žrelu, 2. podgrlina
pri govedu
ožreti -em, ožri -ite! ožil -a -o, ožrt -a -o,
ožrtost -i ž; gl. tudi ožirati
ožuliti ožulim, ožulil -ila -o in ožuliti -im
s stal. poud., ožuljenec -nca m konj, ki
ga je sedlo ožulilo, ožuljenost -i i,
ožuljenina -e ž: ~ na nogi, ožuljek -ljka
m Žulj
ožvečiti in ožvečiti -im gl. žvečiti, ožvečen
-
a -o, ožveček -Čka m; ožvekovati -ujem,
ožvekoval -ala -o, ožvekovanje -a s
ožvepliti -im, ožvepli -ite! ožveplil -ila -o,
ožvepljen -ena -o: sod
ožveplati -am,
(
°ožvepljati), ožveplaj -ajte! ožveplal -ala
-
o, ožveplan -a -o
ožvižgniti -nem: ~ koga z bičem
ožvrklja ti -am gl. žvrkljati: ~ jajce
P
p [pə Ipe] m neskl. in pe peja m: od veli-
likega P naprej, z malim pejem
pa [pa I pa J (J) vez. a) vezalni (brez vejice):
oče ~ mati; jaz ~ ti ~ on; tu ~ tam;
ne grem ~ ne grem; ga ni ~ ga ni od
nikoder; b) protivni (z vejico): nimam
veliko, ~ le dam; ve, ~ noče povedati;
mi delamo, ti ~ postopaš; lovili so ga,
ujeli ~ ne; danes, ne ~ jutri = danes,
~ ne jutri; prosil sem ga, '— vem, da
zastonj; c) sklepalni (z vejico): vroče je,
~ so se šli kopat; ti več veš, ~ ti
povej; (2) prisl. a) izraža ugovor: »Ne
znaš.« »Pa znam.« — »Ti si bil.« »Pa
nisem bil.« b) krepi druge veznike in
prislove: to in ~ nič; ena ali ~ dve;
'—
vendar ne misliš zares; ~ nikar ne
pozabi; ^ le za gotovo pridi; — bi
le počakal; ~ še to povej; ~ še kako;
ne dam, —^če se vse podere (dopustnost);
naredi, — naj rečejo, kar hočejo; ~ ne,
če je tako; dela, ~ četudi ali čeprav po
malo; to ~ tudi rečem, da te ne pogle­
dam več; zdaj ~ le brž; c) krepi vpra­
šalni zaimek in prislov: kaj ~ dela?
kje ~ je? č) poudarjeni pa večkrat
nakazuje neizraženi povedek iz prejšnjega
stavka ali v nepopolnem stavku, zlasti rad
v pozitivni obliki proti prejšnji nikalni:
»
Nekdo mi nagaja.« »Kdo pa?« —
»
Danes ga ne bo.« »Ali pa.« — »Kam
pa v takem?« — »Počakal te bom.«
»
Kje pa?« — »Kajne, da prideš?« »Kje
pa!«— »Ta pa ta!«
pa- v sestavi pomeni nekaj nepristnega,
navideznega, zakrnelega, ponarejenega,
približnega; v učenih besedah ohrani
svoj poudarek: pakrog, pakristal, pa-
noga; vendar paglavec, panoga
paberek -rka m zanikrn sad, grozd, klas, ki
ga pri prvem branju, pobiranju spregle­
dajo: to je sam
paberkovati -ujem
in paberkovati -ujem, paberkuj -te!
paberkoval -ala -o, paberkovanje -a s:
~ krompir, ~ po vinogradu, ~ po
besednjakih, paberkovavec -vca m, pa-
berkovavka -e Ž, paberkovavski -a -o,
paberkovalen -lna -o [-ln-]
paeati -am, pacaj -ajte! pacal -ala -o,
pacanje -a s: ~ po zvezku, oko se paca,
pacek -cka m, pacaČ -a m, pace -eta s
in m; packa -ei : ^ v zvezku, ti si prava
packati -am, packaj -ajte! packal
-
ala -o, packanje -a s: ~ po zidovih,
packač -a m, packarija -e ž, packon -a m
°pocati -am močiti, namakati, barvati
(
les), °paca -e ž: les je v ~ i v moku,
meso je v ~ i v kvaši
padent -enta m bolnik, pacientka -e ž,
pacientov -a -o, pacient(ov)ski -a -o