Tuja lastna
62
§64-65
c)
ženska osebna imena na
-
ia: Livia
-
ie
,
Liviin; Kalpurnia
-
ie
,
JTa/
purniin;
Pomni. Nekatera ženska imena na
-
ia
so se udomačila, tako da morejo poleg
izvirne oblike imeti tudi slovensko:
Livija Livijin
,
Avrelija Avrelijin
,
Evzebija
Evzebijin.
f) ženska zemljepisna imena:
Petovija, petovijski; Ostija
,
ostijski;
Feltrija
,
feltrinski; Lukanija
,
lukanski; Apulija
,
apulski; Ligurija
,
ligurski;
Numidija
,
numidijski; Sicilija
,
sicilski
;
g) imena mest in pokrajin sredinega spola:
Tarentum -ta
in
Tarent -a,
tarentski, tarentinski
;
Mediolanum -na, mediolanski
;
Latium -tia
in
Lacij -a,
lucijski, latinski
.
Nekatera ženska imena imajo poleg krajšega izvirnega tudi daljši
domači nominativ; sklanja se samo ta :
Juno
in
Junona -ne, Junoninjunonski;
Ceres
in
Cerera
-
re,
Cererin; Venus
in
Venera -re, Venerin; Kartago
in
Kartagina -ne, kartaginski
in
kartažanski.
Pluralia tantum:
Fesule -sul, fesulski; Karseoli -lov, karseolski; Volsinii
iov, volsinijski; Kane Kan, kanski; Leontini -nov, leontinski.
Bog vojne je A/ors -rta,
Martovo polje
.
Posebnosti v sklanjatvi
65
1.
Pri sklanjatvi osebnih imen moškega spola upoštevamo pravila
o mehčanju; ravno tako tudi pri svojilnem pridevniku:
a) pišemo in govorimo -om -ov za trdimi soglasniki: z
Lutrom Lutrov
,
z
Janačkom Janačkov, z Balzacom Balzacov
;
b) pišemo -om -ov, govorimo pa -em -ev za govorjenimi mehkimi
soglasniki: 5
Fochom Fochov [s f ošem f ošey], s Coleridgeom Coleridgeov
[
s kolridžem kolridžeu], z Nagyom Nagyov [z nadžem nadžey], s Patriziom
Patriziov [s patricijem patricijev], z Boccacciom Boccacciov [z bokačem
bokačeu
7,
z Raspailom [z raspajem].
Pomni. Ponekod pisava omahuje in tudi pišemo
-
em
-
ev:
s Fochem Fochev
,
z Radicsem Radicsev [z radičem radičeu], z BartschemBartschev [z barčem barčeu],
z Macaulayem Macaulayev [z mekolijem mekolijeu]
.
c) pišemo in govorimo
-
em -ev: s Palmotičem Palmotičev, s Kozarcem
Kozarčev, z Bezručem Bezručev, z Gogoljem Gogoljev
,
z Dantejem Dantejev
,
z Nestroyem Nestroyev
.
Pomni. Pri nekaterih imenih na govorjen mehki soglasnik raba omahuje:
s Franzom [s francem
/
s francom], Franzov [francou].
2.
Samoglasnik (iz polglasnika) v zadnjem zlogu pri nekaterih imenih
sklanjatvi izpada:
Šabac
-
bca
,
Zadar -dra, Čapek -pka
,
Dneper
-
pra
,
Kremelj
-
mlja, Vovčok -čka
.