§65
63
Taja lastna imena
Polglasnik v zadnjem zlogu germanskih imen izpada, če to dopušča
izgovorljivost:
Luter -tra, Beethoven -vna, Dehmel -mla, Hegel
-
gla, Basel
-
sla, Manchester
-
tra, Munchen -chna, Brueghel -ghla.
Pomni. Pravilo ne velja za severna imena:
Ibsen Ibsena
,
Andersen Andersena
,
pa tudi za težko izgovorljiva nemška:
Gottingen Gottingena
,
Derendingen Deren-
dingena
.
3.
Kadar navajamo ime v dvojinski ali množinski obliki, ga sklanjamo
kakor podobna domača imena:
oba Dumasa, ni več Romanovov, tudi
Homerjem se zapiše slab verz, premalo je Shakespearov,
tudi hišna imena
v povestih uporabljamo po domačih zgledih:
pri Gogoljevih, pri Čehovovih,
pri Dumasovih.
Pomni. Rusi ženske priimke spreminjajo: mož je KapeHHH, žena Kapemma,
mož
MexoB,
žena
Mexoea,
mož CaAOBCKHtt
Sadovski,
žena CaAOBCKaa
Sadov-
skaja
.
V slovenščini mehanično prevzemamo za žene rusko obliko imen
(-
aja
skrajšujemo
v
-
a): Korenina -e, Čehova -e
,
Sadovska -e
,
Dostojevska -e, Trubecka
-
e.
Ta imena nimajo svojilnih pridevnikov, nadomeščamo jih z rodilnikom:
na­
stopi (igravke) Čehove
.
4.
Če imamo ob priimku tudi po eno ali več rojstnih imen, sklanjamo
kakor v slovenščini vsako ime:
Jean Jacques Rousseau, pri Jeanu Jacquesu
Rousseauju
(
v takih primerih tudi francoski vezaj med rojstnimi imeni
izpuščamo). Svojilni pridevnik delamo samo iz priimka:
Rousseaujevi spisi
(
°Jean Jacques Rousseaujevi spisi), Vernove povesti, povesti Julesa Verna
(
°Jules Vernove povesti
) .
5.
Psevdonime in podobne priimke, priključene moškemu osebnemu
imenu in zvezane z vezajem, sklanjamo takole:
a) pri večini slovanskih moških imen sklanjamo oba dela:
skladbe
Rimskega-Korsakova
,
satire Saltikova-Ščedrina, romani Elina-Pelina;
b) pri neslovanskih moških imenih sklanjamo samo zadrgo besedo:
Sainte-Beuve Sainte-Beuva Sainte-Beuvov, Abdul-Hamid Abdid-Hamida
Abdul-Hamidov;
c) pri ženskih dvojnih imenih sklanjamo samo imena na
-
a: roman
Kossak-Szczucke.
Pomni. Nekatera imena, sestavljena iz po dveh priimkov, pišemo po izvirnem
zapisu brez vezaja in sklanjamo vse sestavine:
učil se je pri Federicu GarciuLorcu,
bere Vicenta Blasča Ibaneza.
6
.
Pri priimkih, sestavljenih iz več besed, pisanih brez vezaja,
a)
sklanjamo lahko oba dela:
slike Leonarda da Vinci
ali
Leonarda
da Vincija
,
humor Cyranoja de Bergerac
ali
Cyranoja de Bergeraca
,
spisi
Baudouina de Courtenay
ali
Baudouina de Courtenaya
,
pri Alasiu da Somma
-
ripa
ali
Alasiu da Sommaripi
;