§ 66—68
65
Tuja lastna imena
c) večinoma nikoli ne sklanjamo imen na soglasnik:
pri Carmen
,
z
Maud
,
pri Mildred
,
z
Ruth,
z
Nives
;
svojilni pridevnik pa imajo: Car-
menin, Maudin, Mildredin, Ruthin
,
Nivesin
;
č) ne sklanjamo imen na -i in -y:
pri Jussi
,
i Kari,
pri Murv, z Doily
;
ravno tako ne imen na -ie:
pri (Angležinji) Marie [merij, pri (Francozinji)
Marie [mari]\
svojilni pridevnik delamo po navadi s podaljšano osnovo:
Jussijin, Karijin
,
Maryjin, Dollyjin
,
Mariejin
,
pri nekaterih pa lahko tudi
v skrajšani obliki:
Jussin, Karin
,
Maryn
ali
Marin
,
Dolivn
ali
Dollin;
d) ne sklanjamo priimkov (razen na -a): z
Curie, pri Pearl Buck
:
zaradi večje razumljivosti radi dodajamo obrazilo -ova ali -eva: z
Curiejevo
,
pri Pearl B
1
tekovi, Ammers-Kullerjeva, Huchova
,
Bernhardtova
,
Sandova, Handel-Mazzettijeva
,
de
Staelova.
Pomni.
Pri imenih, zlasti romanskih, kjer bi slovenska obrazila za posamezne
sklone utegnila moteče vplivati na izgovor, se včasih odločimo tudi za fonetični
zapis:
p ri Bianci
ali pri
B ia n ki
;
pri nekaterih drugih se izogibljemo posameznih
sklonov:
Dantejeva Beatrice
, 6
rez
Beatrice
,
pri Beatrici,
2
Beatrice
,
vendar
srečal
je B eatrice
.
Zemljepisna imena
Pri sestavljenih zemljepisnih imenih
67
a) slovanska večidel sklanjamo v vseh delih: Mala
Strana Male Strane
,
Bačka Palanka Bačke Palanke
,
Nižni
Novgorod Nižnega Novgoroda
,
Nowy
Nonega Dwora
;
Pomni.
Če je ime preveč zapleteno za sklanjatev, ga ali povsem poslovenimo:
G ottwaldovo na breži : na Gottwaldovem nabrežju
,
ali pa pustimo v prvem sklonu
in mu v sklonu dodamo določilno besedo: v Ata/h
Trebarjevo Desno.
b) neslovanska imena v glavnem sklanjamo le v zadnjem delu:
Buenos
Aires Buenos Airesa, Rio de Janeiro Rio de Janeira;
nekatera, predvsem
kitajska, pišemo kar skupaj:
Jangcekjang Jangcekjanga
,
Hoanho Hoanhoja.
Pomni.
Pri nekaterih imenih sklanjamo tudi samo prvi del:
Santiago de Chile
,
f
Santiagu de Chile,
pri nekaterih na -a pa tudi oba dela: v Sierri
Nevadi.
c) ker je marsikakšno zloženo ime v celoti skoraj nesklonljivo, ga
sklanjamo brez določila:
Chalon-sur-Marne, v Chalonu
ali v
Chalonu na
Marni
,
vendar
Aix-les-Bains, v Aix-les-Bainsu.
Pridevniki
Pridevnike iz krajevnih imen delamo v glavnem po slovenskem občutku, 68
po krajevni rabi pa samo v najbolj znanih primerih:
Šabac, šabski
,
Kra­
gujevac kragujevšici
,
Kremelj kremeljski
,
Afata
Strana malostranski, Karlovy
Vary karlovarski, Carsko selo carskoselski.
Ravno tako delamo tudi imena
Slovenski pravopis — 5