Taja lastna Imena
66
S 68
za prebivavce:
Praga Pražani
,
Beograd Beograjčani
,
Varšava Varšavci
.
Kjer to ne gre, se ravnamo po tiyi rabi, če je povedna in izvedljiva, drugače
moramo opisovati:
prebivavci Carskega sela
.
Z opisom si včasih pomagamo
tudi namesto pridevnika na
-
ski
ali
-
ški: lepote Krivega roga.
Pridevnike na
-
ski
delamo po slovenskih glasovnih zakonih. Pri tem
podvojene zvočnike in soglasnike pred pripono pišemo enojno:
Bonn bonski
,
Lille lilski.
a) Če se osnova končuje na samoglasnik, jo podaljšujemo z
-
j-:
Pavia pavijski, Nancy nancyjski, Bari barijski, Čampo Fornuo campoformijski,
Mackenzie mackenziejski, Dundee dundeejski; Santa Fe santafejski, Corte
cortejski, Borneo bornejski; Spaa spaajski
,
Bilbao bilbajski; Saint-Malo
saintmalojski, Waterloo waterloojski; Baku bakujski, Bellevue bellevuejski.
Pomni. V nekaterih večzložnih imenih na -/ imajo pridevniki skrajšano
obliko:
Assisi asiški
,
Brindisi brindiški
,
Rimini riminski, Helsinki helsinški
,
Galipoli
galipoliki.
b) Če se osnova končuje na zvočnik, se pripona
-
ski
neposredno
dodaja:
Sinaj sinajski, Gvineja gvinejski, Pistoiapistojski
,
Sydney sydneyski;
Vezuv vezuvski, Varšava varšavski, Glasgow giasgowski, Dachau dachauski
;
Kiel kielski, Uppsala uppsalski
,
Tula tulski, Halle halski, Basel baselski
,
Nčh'-
castle newcastelski, Oslo oselski, Sevilla seviljski
,
Ventimiglia ventimiljski
;
Alcazar alcazarski, Ankara ankarski, Munster munstrski
,
Kairo kairski, Le
Havre lehavrski, Basra basrski; Potsdam potsdamski
,
Bergamo bergamski,
Hirošima hirošimski, Parma parmski
;
Abadan abadanski
,
Barcelona borce-
ionski, Bonn bonski
,
Lausanne lausanski, Livorno livomski, Melbourne
melbournski, Bern bernski
,
Emden emdenski, Plzen(j) plzen(j)ski, Brno brnski,
Koln k olnski, Kladno kladenski, Foligno folinjski, Boulogne boulonjski, Etna
etenski.
c) č e se osnova končuje
nap b t dali f ,
dodajamo -ski brez sprememb:
alpski, Alep alepski, Dieppe diepski; Akaba akabski, Cheb chebski,
Tebe tebski
;
Jaf a
jafski, Cardiff cardifski
,
Krf
krfski; Tibet tibetski
ali
tibetanski, Kreta kretski
,
Frankfurt frankfurtski, Bizerta bizertski, Otranto
otrantski, Jalta jaltski; Arad aradski
,
Oxford oxfordski, Fulda fuldski.
Pomni
Če se osnova končuje na težko izgovorljivo soglasniško skupino,
jo podaljšujemo z -ov-: /tort
brestovski.
V rabi je
Nazaret nazareški\ Lurd lurški,
Leningrad leningrajski, Carigrad carigrajski.
č) Če se osnova končuje na
k g h, c z s
ali č š ž, se ti glasovi z začetnim
s
iz pripone spajajo v
š: Narvik narviški, Maroko maroški
,
Korzika korziški,
Salamanca salamanški, Mont Blanc montblanški, Innsbruck innsbruški,
Malacca malaški; Praga praški, Haag haaški, Edinburgh edinburški, Chicago
chicaški; Z urich zuriški; Abruci abruški, Nizza niški, Biaritz biariški,
Pfalz pfalški, Olomouc olomouški, Katowice katowiški, Koblenz koblenškix
Siedlce siedlški; Pariz pariški
,
Formoza formoški, Toulouse toulouški9