§ 6 8—70
67
Pisava in raba tujk
Sirakuze sirakuški
,
Manresa manreški; Laos laoški, Ars arški
,
Odesa odeški,
Larissa lariški
,
v/ia7, CW/z
cadiški; Drač draški
,
Bydgoszcz bydgoški,
Zamošč zamaški
,
Kalocza kaloški, Greenwich greenwiški; Cluj [kluž] cluški
,
adiški, Limoges limoški, Liege lieški; Marakeš marakeški
,
La
Manche
lamanški, Brescia breški
ali
brescianski.
Pomni 1. Imena na
navadno ne delajo pridevnika:
Tomsk
,
Gdansk
;
pomagamo si z rodilnikom.
2.
Nekatera nemška imena na množinski -en imajo krajšo obliko pridevnika:
Gottingen gottinški
,
Tubingen tubinški.
3.
Če bi se pridevniška oblika preveč oddaljila od osnove, si pomagamo
s podaljševanjem osnove: Pisa
pisanski, Togo togovski, Kongo kongovski.
4.
Pri imenih na pisno dvoglasniško skupino, ki v izgovoru daje en sam
samoglasnik, ravnamo v pisavi, ko da gre za dvoglasnik, in pripisujemo samo
-
ski,
v izgovoru pa ravnamo, ko da gre za en sam samoglasnik, zato podaljšujemo
osnovo z
-
j-: Cambrai cambraiski [kambre kambrejski
] ,
Pau pauski [po pojski].
5.
Pri pridevnikih iz romanskih imen na -
glia, -llay
-
gna
,
in podobno
se nagibljemo k fonetični pisavi:
Ventimiglia ventimiljski, Boubgne boulonjski,
Marseille marsejski
,
Sevilla seviljski, Foligno folinjski
,
Bologna bolonjski.
6
.
Pri imenih (zlasti francoskih) na nemi
-5
v pisavi pritikamo
-
ski
(
vendar
s
ne podvajamo), izgovarjamo pa s podaljšano osnovo:
Calais calaiski[kale kalejski
] ,
Poitiers poitierski [poatje poatjejski], Troyes troyeski [troa troajski],
vendar
Arles arleski [arl arlski]
ali
arležanski, Nantes nanteski [nant nantski].
Pri imenih
na nemi se nagibljemo k delno fonetični, v končnici podomačeni obliki:
Lisieux
lisieujski [lizje lizjejski], Montreux montreujski [montre montrejski], Chamonvc
chamonijski[šamoni šamonijski].
7.
Pri imenih dežel delamo pridevnik na razne načine:
Sicilija sicilski
,
Arabija
arabski, Španija španski, Brazilija brazilski, Trakija traški, Turčija turški, Nemčija
nemški, Libija libijski, Avstrija avstrijski, Rusija ruski, Evrazija evrazijski
,
Italija
italijanski, Anglija angleški, Francija francoski.
Pridevniško obrazilo
-
ski
pritikamo tudi na osebna imena, in sicer
a) na golo ime:
Diesel dieselski, Čehov čehovski, Cezanne cezanski
;
b) na osnovo, podaljšano z
-
ov: Balzac balzacovski, Durer durerjevski,
Carducci carduccijevski;
c)
na osnovo, podaljšano z
-
jan
- :
Wagner wagnerjanski.
O
PISAVI IN RABI TUJK
Tujke pišemo v slovenščini na dva načina, v tuji obliki ali po domači 69
izgovarjavi.
V taji obliki
V
tuji obliki jih pišemo, če so omejene le na ozek krog strokovnjakov 70
ali družbe. To so predvsem prislovi, medmeti, pritrdilnice, ki nam veljajo
kot kratki citati:
adagio[adadžo], capriccioso[kapričozo], apropos[apropo],
ali right [olra\t],
pa tudi samostalniki, ki jih rabimo navadno samo v prvem
sklonu:
deus ex machina [deus eks mahina] m, don
v zvezi z imenom:
don