rutm
760
saditi
ruta -e
ž \rastlina\,
rutica -e
ž:
dišeča,
materina, vinska
ruten -tna -o:
~ o
olje, žganje
rut
ina
-
e
ž spretnost
,
ročnost
,
vaja,
ru­
tiniran -a -o
vajen,
rutinski -a -o
med.
navaden, vsakdanji
:
~ a preiskava
r(u)va ti rujem, ruj -te! r(u)val -a -o,
r(u)vanje -a
s: ~
zobe, lase, lan, ~ se
pretepati se,
r(u)vač -a
m,
r(u)vača -e
ž
\
snop lanu ali konoplje
|, rvačast -a -o,
r(u)vanka -e
ž pretep, prepir,
rvan -ana
m —
rvar -ja
m pretepač
ruž -a
m→ rdečilo
,
črtalo za ustnice
ružina -e i 1.
zelena orehova lupina,
2.
fi­
žolove ~e, 3.
oblakovina,
ružinje -a
s
ružine;
ružiti -im
luščiti, lupiti, rolkati:
~
fižol, grah, zelene orehe, koruzo,
ružilnica -e
[-
yn-] ž
rvati rujem
gl.
r(u)vati
[
ərž]
rži
ž:
~
sejati, žeti, ržen -a -o:
~ kruh, ~ i rožički, ^ i cvet
junij,
rženica -e
ž ržena slama,
rženjak -a
m
ržen kruh,
rženka -e
ž
1.
trava,
2.
žganje
,
ržišče -a
s rženo polje po žetvi,
ržulja
-
e
ž stoklasa,
ržada -e
ž soržica,
ržadec
-
dca
m bot
.
S
s
[
sə I es] m neskl. in
es -a m |črka|:
mali s, z velikim S, z dvema esoma
s
(
pred zvenečimi glasovi z) predl.
(1)
z rod.
pomeni (v nasprotju s predl.
naj
od kod
kaj izvira, prihaja:
~ koiya pasti : biti
na konju, ^ Koroškega, ~ hribov
priti : biti na Koroškem, na hribih, iti
vsem ~ poti, začni ~ tega konca;
(2)
z or. pomeni:
a)
družbo, skupnost,
hkratnost:
družiti se ~ tatovi, lasje ~
kožo vred, knjiga ~ podobami, žena
~ košaro, ta človek je ~ hudičem;
pridna gospodinja je ~ prvim svitom
na nogah, ~ potjo opraviti
spotoma,
~
strahom kam pogledati; b)
sredstvo:
~
kolom po glavi, ~ posmehom bi
ga ubil, pisava — tinto, ves prostor je
bil zastavljen ~ knjigami
8-
v
sestavi
:
I.
predponapomeni: (1) da se kaj
s česa od zgoraj dol premika:
sneti
klobuk z glave; (2)
druženje:
sniti se,
sprijeti se; (3)
dela iz nedovršnih glagolov
dovršne:
snesti;
pred
s, š, z
in
ž
se rabi
oblika
se-
[
s*-j:
sesesti se, sešteti, sezi­
dati, sežgati;
včasih tudi pred g in m:
segniti, semleti; II.
obrušeno iz pred­
pone
iz-: izposoditi: sposoditi; III.
obru­
šeno iz predpone
vz-: stegniti, splezati
na drevo; IV.
obrušeno iz predpone
raz-: strgati obleko, stresti po sobi,
spraskati si kožo
Saara
[
saraj
-
e
ž \reka\,
saarski -a -o:
~ o
ozemlje
Posarje
Saba
-
e
ž \dežela v Južni Arabiji
\:
kraljica
iz ~e, sabski -a -o
Sabina -e
Ž os. i.,
Sabinin -a -o
Sabinci -ev
m mn. \staroitalsko ljudstvo],
Sabelci -ev
[-
le-] m mn.,
Sabinka -e i,
sabinski -a -o
sablja -e f 1.
orožje:
svetla, bridka, turška
stara ~
preskušen tovariš,
s
mahati, 2.
bot. perunika,
sabeljn -a -o
[-
bəlj-]:
~ i ročaj; sabljast -a -o:
noge
jahaške,
sabljica -e
ž,
sabljičast
-
a -o: ~ i listi; sabljati -am (se), sab-
ljanje -a
s,
sabljač -a
m,
sabljaški -a -o,
sabljar -ja
m
1.
kdor dela sablje
; 2.
bot.
turški oves;
sabljarka -e
ž zool. \riba,
ptica\,
sabljarica -e
ž zool. \riba\,
sabljak
-
a
m
|
riba, ptica\
sabor -a
m:
hrvaški ~
Sabotin -a
m
|hrib nad Sočo\,
sabotinski
-
a -o:
postojanke
sabotirati -am
razbijati, motiti, ovirati
(
delo),
sabotiranje -a
s,
sabotaža -e r,
sabotažen -žna -o: ^ o dejanje, saboter
-
ja
m,
saboterka -e
ž,
saboterski -a -o,
saboterstvo -a
s
sačiti -im
gl.
sak
sad -u
in
sada
m, mn.
sadovi -ov: (ob)roditi
žlahten, stoteren —, prepovedan
~ dolgega prizadevanja, sadek -dka m,
sadež -a
m;
sadje -a
s in
sadje -a .v:
koščičasto, pečkato, špalirsko, južno
zgodnje, rano, pozno, ozimno
suho, vkuhano, zimsko
~ obrodi;
saden -dna -o: ~ o drevje, ~ i sok,
škodljivci, ~ o leto, sadoven -vna -o:
~ o leto, sadovnjak -a
m,
sadjevec -vca
m mošt ali žganje iz sadja
saditi -im, sadi -ite! sadeč -a -e, sadil
-
a -o, sajen -ena -o, sajenje -a
s: