Pisavr sestavljenih besed
78
§ 79—80
onstran
,
pravkar, pravzaprav
,
prej kone, ravnokar,
f =
zares), seve,
seveda, skorajda, tačasf = tedaj), takisto, takrat, tjavdan, tokrat, tolikodane
( —
skoraj), tolikokrat, tostran, večidel, vešda (= seveda), vsaksebi
(
= /w-
razen), vseeno, vsekakor, vsekdar, vsepovsod, vseskozi, vsevdilj, vsevprek.
Pomni 1. Kadar imajo sestavine prvotni pomen, jih seveda pišemo narazen:
kajpada pride : kaj pa (je to), da ga ni; ni kdove kako priden : kdo ve, kako je
priden; malone vsi so tu : ne bojim se te, še malo ne; večidelpolega : večji del dneva
polega; vešdapridem : saj veš, da pridem; šli so vsaksebi : vsak sebi streže.
2.
Narazen pišemo tudi, kadar so besede ohranile prvotni pomen in poudarek:
bolj in bolj, bolj ali manj, dan na dan, gor in dol, kratko (in) malo, malo po malo,
malo manj, malo prij, malo več, naprej in naprej, noč in dan, okoli in okoli, prav
tako, prav tam, prav tod, prej ali slej, ravno tako, ravno tam, skoz bolj, skoz več,
slij ko prej, tako rekoč, tja in sem, več ali manj, zdaj pa zdaj , i e še, že že
ipd.
Ce je prvotni pomen zabrisan in dobi sklop samo en poudarek, lahko pišemo
tudi skupaj:
semtertja(— včasih) ga srečam : otroci skačejo sem ter tja.
3.
Soodnosnici
čim
tem
pišemo narazen:
čim več bo sovražnika, tem več
slave se obeta; čim bolj siprizadeva
,
temmanj uspeha ima; čim (
=
kar se da)
lahko
pišemo skupaj z enozložnicami:
čimdalj
,
čimdlje, čimveč, čimbolj, čimprej, čimbtž.
Predložne zveze
80
Če je predložna zveza okamnela v predlog, jo pišemo zmerom skupaj,
tudi takrat, kadar je prislov:
izmed, iznad, izpod, izpred, izza, kljub, namesto,
nasproti, navzlic, spričo, vpričo, zaradi, zastran, zavoljo, zraven.
Večina predložnih zvez izraža prislovno določilo:
voz stoji na (poljski)
poti.
Po rahlem pomenskem premiku nastane iz te zveze prislov, ki zazna­
muje samo oviro:
otroci so
v
kuhinji napoti.
Kadar imajo sestavine svoj
pravi pomen, jih pišemo narazen, če pa so se strnile v prislov z novim
pomenom, jih pišemo skupaj.
Raba je uveljavila tale pravila:
1
.
zmeraj skupaj pišemo:
do:
docila, dočista, dodobra, dokaj
in
dokaj, doklej , dokorej, domala,
dopoldan, dopoldne, doslej, dosihdob, dosihmal, doslta, dosorej, dosti, do
-
tehmal, dotlej, dovolj;
h:
hkrati;
iz:
izcela, izčista, izhuda, izlahka, izlepa, izmlada, iznenada, iznova,
izprva, iztežka, iztiha;
k:
kmalu, kvečjemu, kvišku
;
med:
medtem;
na:
nadalje, naenkrat
in
naenkrat
,
nagodoma, nahitroma, na(v)kl]ub,
nakrai, nakrižem, nakvišku, nalahno, nalašč
in
nalašč, nanagloma, naokoli,
naokrog, naposled, naposodo, napošev, napoti, naprej, naproti, naravnost,
ndrazen
in
narazen, nared
in
nared, naredkoma, narobe, naskrivaj, naskri
-
voma, nasploh, naspol, nasproti, natesnoma
,
natihoma, nato, navdan, navdilj,