S 87—89
83
Ločila
b) v daljših stavkih, zlasti v protivnih, vzročnih ali sklepalnih priredjih,
npr.:
Stara slovenščina le imej svoje pravice; naši zato ne jemljimo njenih!
Ali bi sprejel tudi moj odgovor, ne vem; vem pa, da ga nisem utegnil pisati.
c) v mnogočlenski periodi loči miselne odstavke:
To srce ustvarjenoje
za ljubezen, a vdano sprejme
,
kar mu čas odmeri; sedaj
v
sovraštvo hip ga
kliče jezen; le malo naj počije v lepi veri: da je človeštvo vse ena družina,
da vse narode en sam up preveva; da blagoslovljena mi domovina v svobodi
dela, sanja in prepeva; da je na tleh nasilja in napuha objest; laž, rop, krivica
in prevara na brzdi; da pravica ni več gluha, poštenje po temnicah se ne
stara; da ni poniglavost povsod na vrhu, da se ne mora klanjati ji čednost;
da je malik trinoštva, znotraj trhel, na zunaj zgubil ves blesket, vso vrednost
.
Vejica
Vejica (,) nam rabi za razčlenjevanje stavka po sestavinah na pomenske
8 8
in oblikovne enote. Opozarja na smiselno povezavo besed in s tem na
stavčno melodijo ter olajšuje branje. Večinoma nakazuje kratek odmor,
pred njim pa zvišanje glasu; zato jo zapisujemo tam, kjer v govoru delamo
odmore. V slovenščini stavimo vejico nekaj po pomenu, nekaj pa po
oblikovni zgradbi stavka. Drugačno vlogo ima v nezloženem, drugačno
v zloženem stavku.
Vejica
t
nezloženem starin
1.
Ločuje samostojne izraze, ki niso pravi stavčni členi; taki so:
89
a) zvalniki:
Oče, od medu mi dajte sat prelep! Pojdi, moj sinko, na pot!
Naprej, zastava slave! Ti, pozabil sem povedati... Batjuška, nesreča te išče.
Prosim, gospod, kar po domače. Na, Tonček, pojdi sem!
b) samostojni miselni prislovi in vprašalnice:
Da, vse je čisto. Ne, to
ni samo površje. Tako je rekel, da. Pač, še ena rešitev je. Nikar, ne bo prav.
Seveda, tega ne tajim. Vsekakor, jutri bodi pripravljen. Nikakor, tega si ne
dam vzeti. Je spet pijan, kajpak. Čez mesec dni ti vrnem, prav gotovo. Zares,
take drobne reči me motijo. Kaj, tudi ti? Je bilo lepo, kaj? Kako, še tajil
boš?
V takih zgledih prislov meri na pomen vsega stavka.
Pomni. Ce ti izrazi niso miselno samostojni, ne pišemo vejice:
Tega si nikakor
ne dam vzeti. Čez mesec dni ti prav gotovo vrnem. Tega seveda ne tajim.
c) izrazi, ki izrečeno misel povzemajo, popravljajo, dopolnjujejo ali
pojasnjujejo:
Skratka, uspeh je presegel vsa pričakovanja. Knjiga, ali bolje
brošura, je povzročila veliko razburjenje. Sicer pa, kaj bi vam še naprej
govoril. Nojprej, tole mora ostati med nami. Kratko in malo, do konca tedna
mora biti rokopis pripravljen. Predava dvakrat na teden, in sicer v torek in
petek. Ncgvečji dramatiki, kakor Aishilos, Sofokles, Euripides, Shakespeare,
so še zmeraj živi. Nekateri ptiči, npr. (recimo, denimo) vrabci, ščinkavci in
sinice, se na jesen ne selijo
.