§90
85
Ločila
Vejica v zloženih stavkih
1.
V p rire d ju vejica loči:
90
a) stavke brez veznika:
Na nebu zvezde sevajo
,
na vasi fantje pevajo
,
pojo glasno
,
pojo lepo. Trubar je bil prvi
,
Prešeren je edini.
b) stavke protivnega, sklepalnega in vzročnega priredja z vezniki:
Vse ima
,
vendar ni zadovoljen. Od nekdaj lepe so Ljubljanice slovele, al' lepši
od Urške bilo ni nobene. Oči imajo
,
pa ne vidijo
,
ufera
imajo, pa ne slišijo.
Dobra kritika ne podira samo, ampak tudi zida. Gaj še ni svatovsko odet,
le črni trn cvete bahati. Iz koče sem slišal ječanje
,
pa sem stopil noter. Ne
dam je ra d za ka j težko sem jo dobil. Pojdi
,
saj veš kam. Nikoder ni bil
varen
,
metalo ga je namreč božje. Sami ste videli, torejpoznate zadevo. Hotel
se je zavarovati
,
zato se je obrnil do vas.
Pomni. Če so v vezalnem priredju stavki zvezani z vezniki
in, pa, ter, ne
ne,
niti
niti
ne pišemo vejice:
Sem dolgo upal in se bal
.
Zavriskaj v lepi svet in utrgaj
kresni čarni cvet in praprotnih semen nastrezi in na mah pod bukev lezi! Poiskal
je vžigalice terprižgalsvečo. Zeblo mejepa lačen sembil. Nisemneprosil ne odklonil.
Vendar
in
ni zmeraj vezalni veznik; zlasti v stavkih z različnimi
osebki ima po navadi protivni, vzročni, sklepalni (posledični) pomen; zato
v takem primeru lahko pišemo vejico tudi pred
in: Mimo si šel, in se nisi
oglasil. Velikimpevcem so nekdanje dni zidala se mesta na strune zvok
,
in danes
moji struni dano ni siroti eni utolažiti jok. Toplo je bilo, in sneg se je tajal na
strehah. Potem je zazvonilo
,
in iz šole so se usule gruče. Zapišem ti zemljo
,
in prost boš vojaščine. Zatri mi knjigo
,
in tema se zgrne nad nami
.
Pomni. V ločnem priredju ne pišemo vejice:
Ali delaj doma ali pojdi v svet!
Ali bom pastir v Korotanu na Gosposvetskem polju ali bom še nadalje študent.
2.
V p o d re d ju vejica loči:
a) odvisnik od glavnega stavka:
Kdor za smolo prime, se osmoli
.
NajveČja sreča za človeka je
,
če je zdrav. Ni jasno
,
kaj misli s tem. Strašna
mu je bila misel, da bo tepen. Poberi se, od koder si prišel! Kakor hitro prideš
domov, se oglasi! Pri tebi ostanem, dokler ne zaspiš. Namesto da bi zmoto
priznal
,
še laže. Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš. Kjer hodi, mu je
s trnjem pot posuta. Povej mi, s kom občuješ, in povem ti, kdo si.
Če je odvisnik v sredi nadrednega stavka, ga ločimo na obeh straneh
z vejico:
Novica, da bomo kmalu rešeni, namje vlila novih moči
.
Radovednost,
kdo je v hiši, jo je prignala na obisk. Strah, ali se mi stvar posreči
,
mi je
jemal spanec.
b) Z vejico ločimo odvisnike različnih stopenj med seboj:
Ne vedel bi,
kako se v strup prebrača vse, kar srce si sladkega obeta. Cesarična je bila
žalostna, ko ji nihče ni mogel razložiti, kdo je vitez, ki je zbil jabolko. Praviš,
da ti je pismo o smrti mojega ujca zbudilo željo
,
da bi kaj več zvedel o stra
-