Kratice
90
897
KRATICE
97
1.
Hitri tempo življenja nujno narekuje kratko izražanje, po drugi plati
pa velika razčlenjenost in specializacija vsiljujeta dolga opisna imena, da
ne nastanejo zamenjave. Iz te stiske nas rešujejo kratice, okrajšave, dogovor­
jena znamenja, simboli in šifre, ki ponekod preraščajo že v poseben jezik.
Njihova vrednost je v kratkosti, njihova slaba stran pa v nenazornosti,
ker so rade večini bravcev nerazumljive. Kratica pa more doseči svoj namen
le, če je zadosti jasna, razumljiva in nedvoumna.
2.
Ločimo jih več vrst:
a) mednarodne, predvsem za mere, uteži, prvine, države:
m (meter),
kg (kilogram), l (liter), Fe (železo), YU (Jugoslavija
) , /.
c. (loco citato
,
na navedenem kraju), UNESCO (Organizacija Združenih narodov za vzgojo
,
znanost in kulturo
) ;
b) domače
za naše liste, društva, ustanove in vsakdanjo rabo:
L Z (Ljubljanski
zvon), D IT (Društvo inženirjev in tehnikov), SAZU (Slovenska akademija
znanosti in umetnosti), DZS (Državna založba Slovenije), LR S (Ljudska
republika Slovenija), t. m. (tega meseca), npr
.
(
na primer), gl. (glej
) ;
prevedene:
ZDA (Združene države Amerike), Z AR (Združene arabske
republike
) ;
c) priložnostne po raznih strokah, strokovnih knjigah, slovarjih in
podobno:
um. (umetnost), Lj. (Ljubljana), roj. (rojen).
Pomni. V leposlovnih knjigah se kraticam kar najbolj izogibljemo, v stro­
kovnih jih je sicer več, vendar naj bi bilo zlasti v šolskih knjigah kar se da malo
priložnostnih kratic, da ne trpita lepota in razumljivost Manj motijo krajšave
imen, če niso dvoumne; te sproti lahko prilagajamo:
dr. A. Breznik
,
Fr. Stele
,
Jos. Wester.
3.
Mednarodne kratice in tudi domače krajšave imajo povsem ustaljene
oblike; treba se jih je do pike držati, da ne nastanejo zamenjave in ne­
jasnosti: / =
liter, l.
=
leta
,
L
=
lira, L.
=
Linne.
4.
Pri oblikovanju kratic in krajšav pazimo na prikladnost in zgovornost
odbranih črk, na ločevanje od že ustaljenih kratic in včasih tudi na zvočnost.
Ko krajšavo prvič uporabimo, jo moramo razložiti ali pa knjigi priložiti
seznam.
5.
Pri branju kratic
a) izgovarjamo celotne besede, ki jih z nekaj črkami nakazuje kratica,
in jih sklanjamo, kakor narekuje zveza:
pri 5 km [pri petih kilometrih],
7.
t. m. [sedmega tega meseca], v L Z [v Ljubljanskem zvonu
] ;
b) izgovarjamo samo navedene Črke in celotne skupine ne sklanjamo:
v
H 2O
[
v
ha dve o], na MLO[na em el o], pri FAO [priJao], pri AFŽ[afeže
] ;