užiti
931
vadljati
\
davek\;
užitkar -ja
m
,
užitkanca -e z,
užitkarski -a -o; uživati -am, uživaj -te
in
-
ajte! užival -a -o
in
-
ala -o, uživanje
-
a
s in
uživanje -a
s:
hrano, veselje,
lepoto, podporo, ugodnost ~ ~ v čem,
~ ob nesreči drugih,
pri mučenju.
uživavec -vca /w, uživavka -e i, uživač -a
m, uživaški -a -o, uživaštvo -a
s
užlebiti -im, užlebljen -a -o
in
užlebiti -im,
užlebi -ite! užlebil -ila -o, užlebljen
-
ena -o, užlebitev -tve f, užlebina -e
ž
užugati -am: ~ koga
ugnati
V
v
[
və I vej m neskl. in
ve veja
m:
mali v,
veliki V, z malim vejem
v
[
v I u l u] predi, kaže
I.
s tož. smer
:
(1)
pri predmetu (v koga ali kaj?):
zaupaj vase, ~ to ne veruje, zagledal
se je ~ sosedovo; (2)
pri prislovnih
določilih
:
a)
kraja (kam?) :
iti — hišo,
~ gozd, ~ mesto; pot pelje ~ goro,
~ hrib iti, ^ klasje iti, pasti ~ jamo,
vzeti ~ roko, ~ oči pogledati, dati ^
kraj; udariti se, raniti se ^ nogo,
~ lice pogubiti; priti ~ leta, ~ svate iti;
b)
časa (kdaj?):
seja bo ~ sredo, dela
~ petek in svetek, ~ prvo ni uspel
prvič
,
~ drugo naj pride
drugič
;
c)
na­
mena (čemu?) in nasledka (kako?):
dati ~ dar, ~ dober namen, prijeti
koga — strah, — zakon vzeti koga,
poslati dar ~ zahvalo, dati '— najem,
~ zakup; prodati ~ škodo, biti ~
korist, ^ nadlego, ^ sramoto; spraviti
~ denar, ^ nič devati, ~ smeh obrniti;
~ greh, ~ čast (si) šteti, ~ kačo se
spremeniti; č)
načina (kako?) :
ceno
dati
poceni
,
teči ~ dir, ~ skok, — dve
gube se držati, ~ dva cepa se majati;
oblačiti se ~ svilo, ~ obraz je lepa;
~ živo čutiti, zadeti; (3)
pri prilastku
(
kateri?):
vrata ~ hišo so razbita,
skok ~ višino, kita ~ tri pramene,
~ mehko kuhano jajce, poslopje ~ dve
nadstropji, dar ~ korist pogorelcem;
II.
z mest
. (1)
pri predmetu (v kom ali
čem?): ~
tem človeku sem se zmotil,
~ slogi je moč, ~ nagajanju je velik,
ne da se motiti — svojih mislih, -—čem
je prava vrednost? (§)
prislovnih
določilih:
a)
kraja (kje?):
živi ~ mestu,
~ roki drži, kdor nima ~ glavi, ima
~ petah; ~ novi obleki, živi ~ svojem
svetu, ^— kupu knjig; bil je ~ par­
tizanih, — Slovencih ga ni takega;
b)
časa (kdaj?) : ~
mladosti,
dveh
dneh, ~ razdobju, ~ kratkem; c)
na­
čina (kako?): ~
podobah govoriti,
~ jatah leteti, ~ gotovini, ~ obrokih
plačati, biti ves ~ svili, ~ kupih so
vlačili iz hiše; ~ strahu živeti, —smehu
resnico govoriti; č) v
prilastku (kateri?) :
hiša ~ bregu, napaka ~ računu,
plačilo ~ gotovini, podobe ~ sanjah
V- [v / u I uj predp. izraža gibanje v kako
stvar:
vdeti nit (v šivanko), vstaviti
besedo (v stavek), vdihavati, vrasti se,
vpisati (v knjigo), vpreči, vtakniti,
vsiliti;
pred začetnim
v-
se piše
u-
vaba -e
ž:
na ~ o loviti, ~ o nastaviti,
vabnik -a
m \ptič\
= vabič -a m, vabnica
-
e
ž past z vabo
vabiti vabim, vabi -ite! vabeč -a -e, vabil
-
ila -o, vabljen -a -o, vabljenje -a
s in
vabiti -im
s stal. poud.:
k sebi ~ koga,
~ na obed, v svate, je že vabilo (v cer­
kev); vabeč -eča -e
prid.: ~
klic; vabilo
-
sl
s: ~
na prireditev, na svatbo, vabilen
-
lna -o
[-
ln-]: ~ o
pismo; vabivec -vca
m, vabivka -e i; vabljiv -a -o: ~ a
ponudba, vabljivost -i i
Vače Vač
ž mn. kr.
i., na ~ah, vaški -a-o:
'—
a situla
vada -e
ž :
~ je nataknjena na trnek
vademekum -a
m priročnik
,
priročna
,
žepna
knjižica
vadij -a
m varščina
vaditi -im: ~ konja vožnje, ~ na klavirju,
~ se v petju; vajen -a -o: ~ dela, ^ de­
lati, vajenost -i i; vadba -e i: telesna
vadben -a -o
[-
bən-]: ~
sl
ura; vajenec
-
nca
m:
trgovski ~ , vajenka -e i,
vajenski -a -o (°vajeniški): ~ i dom,
'—
a šola; vadnica -e
ž
|
šola, knjiga],
vadniški -a -o: ~ i učitelj, vadišče -a
s
,
vaditelj -a
m trener
,
vaditeljica -e f,
vaditeljski -a-o: ~ i tečaj
vadljati -am
kockati
,
vadljaj -ajte! vadljal
-
ala -o, vadljanje -a
s in
vadljati -am