niz-ek : niž-ji, niž-ja, niž j e ;
vis-ok: viš-ji,
viš-ja,
viš-je.
3.
S
pripono
e jši,
ejša
,
ejše
delajo primernik:
251.
a)
Vsi
Večzložni,
in mnogi dvozložni pridevniki, zlasti oni
na er, en, an, ak, al, iv, it, n. pr.
bister: bistrej-ši, bistrej-ša,
bistrej-še ;
priden: pridn-ejši,
pridn-ejša,
pridn-ejše;
rodoviten: rodovitn-ejši, rodovitn-ejša, rodovitn-ejše;
droba n : drobn-ejši,
drobn-ejša,
drobn-ejše;
krepak : krepk-ejši
,
krepk-ejša,
krepk-ejše ;
sladuk : sladk-ejši, sladk-ejša
,
sladk-ejše;
šibak : sibk-ejši, šibk-ejša,
šibk-ejše ;
sveta l: svetl-ejši,
svetl-ejša,
svetl-ejše;
ljubezniv: ljubezniv-ejši, ljubezniv-ejša,
ljubezniv-ejše ;
plemenit: plemenit-ejši,
plemenit-ejša,
plemenit-ejše
.
252.
b)
Mnogi enoz l ožni pridevniki, zlasti oni na st, n. pr.
nov : nov-ejši, nov-ejša,
nov-ejše ;
star: star-ejši, star-ejša,
star-ejše ;
čist: čist-ejši,
čist-ejša,
čist-ejše ;
gost: gost-ejši, gost-ejša,
gost-ejše ;
p r o s t: prost-ejši,
prost-ejša, prost-ejše ;
tolst: tolst-ejši, tolst-ejša,
tolst-ejše
.
253.
Kadar pripona
e jši
nima naglasa na zlogu
e j,
se izpre-
meni
e j
navadno v
i,
n. pr.
pametnejši: pametniši; prostornejši:
prostorniši; rodovitnejši: rodovitniši
. . .
254.
Tudi
starejši
se krči v
starši
,
a,
e
.
255.
4.
Pridevniki na ak, ek, ok v primerniku navadno odpahujejo
te končnice, časih jih pa tudi pridrže, n. pr.
tenak : tanjši,
tenkejši,
tanji
. . .
gladek: glajši,
gladkejši;
sladek: slajši,
sladkejši ;
globok: globlji,
globokejši
,
globočji;
š iro k : širji,
širši,
širokejši;
256.
5.
Velik
dela primernik iz debla
vet,
n. pr.
vet-jji:
večji,
-
a,
e
poleg
vet-ši: veči,
veča, veče; kratek
ima
krajši9
krajša
,
krajše
in
kračji
,
-
a, -e.
Vekši
ni knjižna oblika.
- 38 -