§3 2
31
Poudarek
osnovi; pri tem ni važno, kakšen je bil prvotni poudarek, npr.
grabiti -im,
grabi
-
te! grabil -a -o
in
grabiti grabim
,
grabi -ite! grabil -ila -o; vlačiti
vlačim
,
vlači -ite! vlačil -ila -o
in
vlačiti -im
s stalnim poudarkom. Včasih
zajame tako izenačevanje vse oblike, včasih pa ne; npr.
cviliti -im
,
cvili -te!
cvilil
-
a -o
in
-
ila -o.
Nikdar nimajo stalnega poudarka na osnovi glagoli,
ki imajo v opisnem deležniku moškega spola v im. edn.
-
e-
ali
-
o-: prositi
prosim, prosi -ite! prosil -ila -o
;
ženiti ženim
,
ženi -ite! ženil -ila -o.
2.
Z glagoli četrte vrste so v oblikah nedoločniške osnove izenačeni
glagoli druge vrste; od tod dvojnice:
potegniti potegnem, potegni -ite!
potegnil -ila -o
in
potegniti
-
nem
s stalnim poudarkom;
vrniti
,
planiti
in
vrniti
,
planitL
Tudi tukaj samo
toniti tonem
,
toni -ite! tonil
-
ila -o, zakleniti
zaklenem
,
kreniti krenem
.
3.
Pri glagolih četrte vrste s poudarkom na priponi v nedoločniku
in sedanjiku, npr.
grešiti grešim
,
kositi kosim
,
je predpona v opisnem
deležniku zloženk razen v ednini ž sprva povsod potegnila poudarek
k sebi:
zgrešil zgrešila zgrešilo -i -e; pognojilpognojilapognojilo.
V knjižnem
jeziku tako poudarjanje ni več živo; razen v edn. m je poudarek zmeraj
na obrazilu:
zgrešil -ila -o, pognojil -ila -o.
4.
Podobno kakor v četrti vrsti je z glagoli pete vrste. Ob glagolih,
ki imajo stalni poudarek na osnovi, npr.
delati, padati, rezati, kuhati
,
jih je veliko z dvojnim poudarjanjem:
streljati
in
streljati
,
mazati
in
mazati,
klicati
in
klicati.
Vendar dajejo zlasti ponavljalni glagoli v nedoločniku
radi prednost poudarku na osnovi:
pokušati pokušajte
in
pokušajte!
pokušal -a-o
in
-
ala -o
.
Tudi v tej vrsti nimajo stalnega poudarka na osnovi
glagoli, ki imajo v opisnem deležniku za m edn.
-
e-
ali
-
o-y
npr.
peljati
,
klesati, česati, kopati
.
5.
Glagoli šeste vrste imajo poudarek ali na osnovi, npr.
škodovati
škodujem
,
ali na priponi, npr.
kupovati kupujem.
Danes se tudi pri prvih
raba nagiblje k poudarjanju na predzadnjem zlogu:
škodovati škodujem\
takšne dvojnice imamo še pri glagolih
dedovati
,
kmetovati
,
moledovati
,
nadlegovati
,
napredovati
,
obedovati
,
pohajkovati
,
pomenkovati se
,
popotovati
,
posredovati
,
svetovati
,
verovati
,
zaznamovati.
6
.
Deležniki sedanjega časa na -č imajo v prislovni rabi končnico
-
ali -^c:
tako rekoč
;
misleč
,
da ga nihče ne vidi
;
rjoveč se je bližal vihar
;
deroč
po melini
,
voda odnaša mivko
;
pa množica kropi
,
želeč mu
večnega pokoja
;
gredoč ga je sunil
;
boječ se plohe
,
je stopil pod streho.
V
pridevniški rabi poudarek omahuje:
mogoč
in
mogoč primer
,
rdeč
obraz
,
boječ in
boječ otrok
,
vroč in vroč lonec,
in
hudournik
,
in
rjoveč lev.
Takšni primeri so v slovarju posebej omenjeni.
7.
Namenilnik na -r ali -c ima redno poudarek na istem zlogu in
iste dolžine kakor opisni deležnik za moški spol ednine:
jagode je bral
jagode brat\ kure je podil
kure podit
,
varoval
varovat
,
delal —